Slo-Tech - Kdorkoli je že primerjal cene tehnike in programske opreme v ZDA in pri nas, je iskanje običajno končal mrkega pogleda. Skorajda brez izjeme so ti izdelki v ZDA cenejši, saj se mnogokrat prodajajo za enako število dolarjev kakor evrov ali pa celo manj. Res je, da so ameriške cene navedene brez davka, a tudi z upoštevanimi dajatvami so tam izdelki cenejši. Še hujše probleme s tem imajo Avstralci, ki se sicer štejejo med razviti anglosaški Zahod, a jih Microsoft, Apple in Adobe še vedno obravnavajo pokroviteljsko in jim iste izdelke prodajajo bistveno dražje kakor v ZDA. Zakaj, porečete? Ker lahko.
Zato je lanskega maja Stalni odbor za infrastrukturo in telekomunikacije pri avstralskem parlamentu začel preiskavo cen programske opreme, ki je v Avstraliji neupravičeno mnogo dražja kakor v ZDA. Odziv ni bil ravno vzpodbuden, saj se glavni krivci sploh niso odzvali. Adobe in Microsoft sta povabilo k predstavitvi dokazov kar ignorirala (sta pa poslala izjavo za Australian Information Industry Association), medtem ko je Apple pristal na zaslišanje za zaprtimi vrati. Neudeležba na zaslišanju je Odbor tako vznejevoljila, da je Applu, Adobu in Microsoftu poslal uradni sodni poziv, da se 22. marca 2013 udeležijo zaslišanja v Canberri, sicer jim grozi pregon.
Podjetja se bodo morala zagovarjati, zakaj so cene na avstralskem trgu bistveno višje kakor v ZDA. Običajno je klasični odgovor, da distribucija v deželi tam doli pač stane toliko več, a dražji so tudi izdelki, ki se prodajajo elektronsko in prenašajo z istih strežnikov kakor v ZDA. Na primer: Adobe Creative Suite 6 stane v Avstraliji 2000 avstralskih dolarjev, v ZDA pa 1300 dolarjev (52 odstotkov dražji). Office 365 je v Avstraliji 76 odstotkov dražji kakor v ZDA. Apple se je nekoliko popravil, saj so lani cene v spletni trgovini uskladili, a so skladbe na iTunes v Avstraliji še vedno 50-60 odstotkov dražje.
Pri nas situacija še ni tako kritična, a so vseeno računalniški izdelki dražji kakor v ZDA. Na primer osnovni iPad 4 stane 500 evrov, v ZDA pa 500 dolarjev (372 evrov). Razlaga proizvajalec pa je vedno enaka: višje cene v Evropi so posledica dražje distribucije, manjših in bolj razdrobljenih trgov, strožjih garancijskih pogojev, stroškov s prevodi in prilagajanjem lokalni zakonodaji ter že vključenemu DDV-ju. A to vseeno ne pojasni, zakaj ista aplikacija čez Lužo stane en dolar, tukaj pa en evro.
Isto je s Steamovimi cenami v Avstraliji in Novi Zelandiji (COD:MW2 stane $90 (~69EUR), skoraj 5x več kot v ZDA). Ljudje jim celi čas tečnarijo in edini odgovor je "cene so višje zaradi stroškov z infrastrukturo, ker sta AU in NZ otoka". Verjetno bodo isto rekli Adobe, Apple in MS.
Mah to bi lahko tudi pri nas razčistili: zakaj ima Hofer v Avstriji nižje cene kot pri nas???
Ne moreš čisto direktno primerjat. Pri nas imamo faktor vukojebine, vsaka pošta ima višje poštnine, količine so majhne, prevajanje itd. Ampak finta je da so razlike nerazumne na velikih trgih. In da jih pri nekaterih artiklih pa ni oz niso tolikšne. Mislim da bi si v globalizacijskih časih zaslužili, da bi kakšen evropski organ nadziral cenovna nesorazmerja in nesramno štrafal nesramneže, ki v Evropi zaračunavajo bistveno več kot drugod. Tako kot se že ukvarjajo s kartelnimi dogovori.
Cene so take kot so jih kupci pripravljeni plačat. Zato so pa iste igre v Rusiji in Indiji npr. parkrat cenejše kot v Evropi, v Avstraliji pa dražje.
Običajno je klasični odgovor, da distribucija v deželi tam doli pač stane toliko več, a dražji so tudi izdelki, ki se prodajajo elektronsko in prenašajo z istih strežnikov kakor v ZDA.
Cene digitalne distribucije so osnovane na cenah fizičnih izdelkov. Pri igrah je tako, da če recimo založnik spusti digitalno ceno pod ceno v trgovinah, bodo trgovci enostavno špil postavil na zadnjo polico in odstranil oglase za igro. Posledica? Špil se bo dost slabše prodajal, ker ogromno ljudi jih še vedno kupuje na DVDjih (sploh za konzole) pa tudi oglaševano ne bo v trgovskih centrih. Pri Adobe produktih in Office to ni tolk pomembno, ampak nekaj pa vseeno...
Saj sploh več ne razumem. Enkrat je svobodni trg sveta mantra, ker sicer imamo baje komunizem (karkoli že to je), drugič spet pa svobodni trg prepovedujejo, ker naj bi to bilo oderuštvo. Oboje istočasno.
Drugače pa preprosta rešitev. V Ameriki dvigniti cene na nivo avstralskih, pa je mir.
Ne moreš čisto direktno primerjat. Pri nas imamo faktor vukojebine, vsaka pošta ima višje poštnine, količine so majhne, prevajanje itd. Ampak finta je da so razlike nerazumne na velikih trgih. In da jih pri nekaterih artiklih pa ni oz niso tolikšne.
klasični izgovor
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
zakaj pa naprimer slovenske banke noben ne pokliče na zagovor?
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Vsak branch se sam odloci katere izdelke bo znizal do katere cene. Razlog je preprost. Ce je v Sloveniji naval na skiroje v Avstriji pa ne....potem je logicno, da v Ljubljani ne nizas cene skirojem. Razen ce si zrel zato, da te sef z enim ne mahne okoli kepe.
In to je samo en razlog za razliko v ceni. Potem mas se cene plakatov, ki so drugacne od drzave do drzave...pa se drugi stroski(najem prostorov in ne vem kaksni stroski se). V glavnem nobenega razloga ni, da bi bile cene v vseh drzavah iste. Riz je na Kitajske m verjetno cenejsi kot pri nas(ugibam).
Saj sploh več ne razumem. Enkrat je svobodni trg sveta mantra, ker sicer imamo baje komunizem (karkoli že to je), drugič spet pa svobodni trg prepovedujejo, ker naj bi to bilo oderuštvo. Oboje istočasno.
Sej to je problem da to sploh ni svobodni trg. Če bi bil svobodni trg, bi človek lahko kupil po internetu v Ameriki in mogoče plačal poštnino in carino. Pa dilerji iz naše lokalne vukojebine bi lahko naročili kontejner robe po ameriški tarifi, kjer je problem v visoki poštnini za posamezne izdelke. Ampak ti marsičesa za ubit nočejo prodat v drugo "regijo". Pri tem da firme po mili volji selijo proizvodnjo istih izdelkov na Kitajsko. Btw tudi v ZDA se je država začela borit proti temu. Tako proizvajalci zdaj ne morejo več distributerjem preprečit, da bi prodajali tudi "sivo" robo ("imports"). Se sicer potem upirajo na tak način, da za "sivi uvoz" ne nudijo servisa niti proti plačilu in neodvisne serviserje odrežejo od rezervnih delov... Ampak bi lahko država tudi na tem področju ukrepala.
Kot vidite nič ne profitiramo od EU, samo sranje kasiramo. Enoten trg bi naj kao povzročil konkurenco, samo vseskupaj operira še vedno enako kot prej. Tudi trgovine dobivajo izdelke po višjih cenah, tako da ni prodajalec kriv, ampak proizvajalec oz distributer.
Tole glede Avstralije je pa itak čisto na glavo obrnjeno.
