vir: The New York Times
Gre za digitalizacijo knjig, ki jih je Google skeniral brez dovoljenj, kar je razjezilo založnike po celem svetu. Srž problema so knjige, ki v tiskani obliki niso več dostopne, saj so že zdavnaj razprodane in ponatisov ni, a založniki njihovega skeniranja vsepovprek ne dovolijo, ker avtorske pravice še niso potekle. S Hachettom se je Google sporazumel, da Hachette Livre še vedno obdrži pravico določiti, katere knjige se bodo smele digitalizirati (za razliko od propadlega ameriškega predloga, kjer bi Google poskeniral vse) ter nadalje, katere izmed njih bodo na voljo kot e-knjige in katere kot tisk po naročilu (print-on-demand). Prav tako bo moral Google vse knjige vnesti v podatkovno bazo Narodne knjižnice Francije (BNF). Do konca leta bo Google začel prodajati digitalizirane knjige v francoski izdaji Google Editions.
Googlovih težav še zdaleč ni konec. V Franciji jih še vedno tožijo ostali veliki založniki Albin Michel, Flammarion in Gallimard, a Google upa, da bodo tudi z njimi sklenili podoben dogovor kot s Hachettom. Neuradno so pogovori z njimi že v teku. Prav tako pa mora Google napredek doseči v ZDA. Ko je njihov sporazum z založniki marca na sodišču padel v vodo, so dobili rok 15. september, do katerega morajo pripraviti nov predlog sporazuma. Če tega ne bodo dosegli, bo projekt ameriški Google Books po šestih letih ponovno povsem na začetku.