Približno dve tretjini del bo digitalizirala Oxfordska knjižnica Bodleian, preostanek pa Apostolska vatikanska knjižnica. Material bo razdeljen v tri skupine: grški rokopisi, med njimi Homerja, Sofokla, Platona, Hipokrata, nove zaveze; inkunabule (enotni izraz za tiskane knjige, izšle med letoma 1454 in 1500), ki v vatikanski in oxfordski knjižnici izvirajo pretežno iz Italije; hebrejske rokopise in zgodnje knjige, nastale med 9. in 16. stoletjem. Za digitalizacijo teh vrst vsebin so se odločili, ker sta knjižnici na tem področju med vodilnimi na svetu in ker so za znanstvenoraziskovalno delo zelo pomembne. Hkrati bodo s tem ustvarili enotno zbirko del, ki so bila doslej razdeljena med Oxford in Rim.
Preskok v 21. stoletje. Svetovna banka, organizacija, ki ji mnogi očitajo vmešavanje v notranje zadeve manj močnih držav in ekonomski kolonializem, bo vsa svoja poročila, knjige in rezultate raziskav odslej brezplačno objavljala na spletu. Odločili so se za tako imenovano politiko odprtega dostopa, po kateri bodo omenjene vsebine prosto dostopne po 1. juliju letos. Zajemala bo raziskave, analize, končna poročila, knjige itd. Že sedaj so zagnali Open Knowledge Repository, kjer so mnoge publikacije že brezplačno dostopne. Med njimi najdemo 2100 knjig in člankov iz obdobja med leti 2009-2012. Omenimo še, da je Svetovna banka že aprila 2010 pripravila Open Data Inciative, v okviru katere je dostopnih več kot 7000 indikatorjev razvoja držav in kopica podatkov o projektih in financiranju Svetovne banke.
