vir: The New York Times
Razpletla se je leta 2008, ko so objavili doseženo poravnavo. Google se je obvezal plačati 125 milijonov dolarjev lastnikom avtorskih pravic, v zameno pa bi bilo početje retroaktivno legalizirano, posebno pomembni pa sta bili še določbi, da smejo v celoti objaviti vsebino knjig, ki so v tiskani izdaji pošle, ponatisov pa ni, in da smejo prodajati e-verzije skeniranih knjig. Lastniki avtorskih pravic so dobili možnost odkloniti poravnavo za svoj primer (opt-out), kar jih je storilo okoli 6800. Vse to je newyorškega sodnika Dennyja China prepričalo, da poravnava ne zadovoljuje interesov vseh udeleženih strank (in teh je v skupinski tožb ogromno), zato ni zakonita.
Poleg tega so problematične točke lastništvo nad osirotelimi knjigami (orphan books), ki bi ga avtomatično pridobil Google in s tem ustvaril monopolni položaj na trgu, čemur je nasprotovala tudi Obamova administracija. Prav te osirotele knjige, katerih lastniki avtorskih pravic niso znani ali dosegljivi, so srž problema. Uporabna vrednost ogromne Googlove knjižnice je v njihovi vključitvi, uporaba kakršnegakoli drugega sistema licenciranja pa bi jih avtomatično izvzela. Sodišče je denimo predlagalo sistem, pri katerem bi se vsak založnik oziroma lastnik pravic sam prijavil v sistem (opt-in), in pri tem bi osirotele knjige izpadle.
Sedaj je postopek tam, kjer je bil pred letom 2008. Stranke v postopku bodo začele iskati nov kompromisni predlog, ki pa bo ožji in manj naklonjen do Googla.
No ni tako hudo, tudi ti imajo svetomašniško odoro in svoje finte:)