» »

Razvijalci umikajo svoje aplikacije iz ameriških app storov

 Teksaško podjetje LodSys LLC je eno mnogih, ki so so našle tržno nišo v tožarjenju manjših, a uspešnih razvijalcev posred programskih patentov.

Teksaško podjetje LodSys LLC je eno mnogih, ki so so našle tržno nišo v tožarjenju manjših, a uspešnih razvijalcev posred programskih patentov.

vir: Guardian
Guardian - Več neodvisnih evropskih razvijalcev mobilnih aplikacij se je odločilo za umik iz ameriškega AppStore oz. Android Marketa in nadaljevanje prodaje zgolj v Evropi. Kot vzrok navajajo visoke stroške obrambe pred ti. patentnimi troli, tako v obliki sodnih stroškov kot licenčnin. Razvijalci Simon Maddox, Shaun Austin, Fraser Speirs so ob tem povedali, da je razvoj programske opreme za ameriški trg že padel pod točko dobičkonosnosti ter da se posledično bojijo za svojo prihodnost.

Posredi so zahteve podjetja LodSys LCC iz intelektualni lastnini prijaznega vzhodnega sodnega okrožja v ameriški zvezni državi Texas, ki ima v svojem portfelju štiri precej splošne, a že kar stare in preverjene patente na temo interakcije med potrošniki in izdelki. LodSys je sicer znan po meseca maja vloženi tožbi zoper več razvijalcev s podporo za nakupe znotraj aplikacij (in-app purchases), kar naj bi bila nova zlata jama za mobilne aplikacije (igre, časopisi; podobno velja še konzolne, PC in "social" igre). Apple je zadevo sprva komentiral tako, da so spori iz intelektualne lastnine stvar razvijalcev samih (to določa tudi pogodba za sodelovanje v Appstore-u), kasneje pa je na podlagi pritiska skupnosti razvijalcev izdavil, da so imetnik licence za LodSysove patente ter da se ta licenca razteza tudi na razvijalce. LodSys je slednjemu gladko oporekal in s tem ostaja pravna situacija za razvijalce močno sporna.

Kri so zavohali tudi drugi. Podjetje Kootol Software iz Indijskega Mumbaja je preko svoje ameriške izpostave že najavilo tožbo zoper Microsoft, Apple, Yahoo, Google, IBM, Research in Motion, LinkedIn, MySpace ter številne manjše mobilne razvijalce, ker naj bi v svojih izdelkih brez dovoljenja uporabljali njihovo tehnologijo za prikaz novičk v stilu status oz. twitter feeda. Postopek s patentno vlogo sicer še ni dokočnen, je pa že šel čez kritično fazo vsebinske presoje (pdf) in bo torej po vsej verjetnosti kmalu podeljen. Glede na popularnost prikaza podatkov na ta način ("kratki status updejti") jim žrtev gotovo ne bo manjkalo.

Da bo bera polna, je Florian Müller z flosspatent.org nedavno opozoril, da tudi evropski trg ni v celoti varen pred programskimi patenti, zaradi ne dovolj stroge formulacije Evropske patentne konvencije. Manjši razvijalci brez znantnega finančnega in pravnega zaledja so posebej ogroženi in bodo po vsej verjetnosti primorani k sklepanju zavezništev s katerim od IT velikanov, seveda v zameno za del svojih prihodkov.

31 komentarjev

Ales ::

Florian Müller na vsa vprašanja o tem, kdo ga plačuje da na raznih forumih in blogih širi paniko, ne želi odgovoriti. Samo toliko, v razmislek o kredibilnosti nabijanj tega tipa. Sicer pa lahko vsak sam prebere njegove veleumne stvaritve in si sam ustvari sliko, kam pes taco moli.

Moje priporočilo je, da ne zgubljat časa z njim. Še manj pa si zasluži omembo v člankih, razen kadar bi avtor rad izkoristil popularnost rumenega tiska ali sprožil flame war v komentarjih.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

RejZoR ::

Tole s patetnti je ena navadna burleska in nič drugega. Kdaj bo nekomu kapnilo da tko ne more it naprej in da je treba cel sistem korenito spremenit in skenslat 3/4 teh bedarij, ker nimajo kaj bit patentirane.
RejZoR's Flock of Sheep @ rejzor.wordpress.com

Icematxyz ::

Nisem se poglabljal v konkretno zgodbo, ampak lahko pa rečem da "manjši razvijalci" programske opreme se zadnje čase čedalje bolj pritožujejo nad dejstvom, da so izpostavljeni toliko "domnevnim" in "potencialnim" in še kakšnim drugim povsem "realnim" kršitvam patentov, da ustvarjajo v veliki negotovosti.

Še primer:


Iconfactory's Hockenberry: Patents Destroying Small Developer


Tudi velika podjetja vidimo, da so že naletela na kar nekaj ovir trenutnega sistema in da so tudi za njih razmere na tržišču bistveno drugačne, kot so bile še ne toliko časa nazaj. Verjetno se je čakalo in vztrajalo pri starem sistemu, da sploh pride do teh težav velike obsega in ta trenutna "hiper produkcija" patentnih tožb in praktično prisilno razmišljanje o teh zadevah menim, da bi lahko v bližnji in srednji prihodnosti privedlo tudi do kakšnih sistemskih sprememb. Kako se je na primer prestrukturiral sistem trženja glasbe pod vplivom novih razmer je tudi bolj ali manj znano. Bomo videli!

Blisk ::

Vampirjem primanjkuje sveže krvi in iščejo potencialne nove žrtve. Verjamem, da se bodo kmalu besili tudi na navadnega uporabnika.
Bo nekdo patentiral uporabo miške z desno roko ali kako podobno neumnost in bomo morali tudi navadni uporabniki opreme plačevati za patente.

Tale patentna zadeva je šla čez vse meje.....

nOrO ::

Farsa za uporabnike. Vojna za razvijalce softwarea.

En malo starejši članek:
http://techcrunch.com/2010/08/07/why-we...

BALAST ::

Seveda se patentni lasniki ne strinjajo z opustitvijo patentov, saj so na ta način lepo zgradili zveneča imena kapitalistov in dodobra popila državne proračune. Vse je gnilo v kapitalizmu, le da ko se poruši ena zgradba se tisti na višjih položajih lažje izognejo kazni kot v socializmu in gredo na predčasen dopust z nagrabljenim premoženjem.

Patenti so korenine sedanjega kapitalizma, če zgnjijejo bo drevo padlo.

LuiIII ::

Software patenti so zaradi absurdih in čisto trivialnih vlog že itak padli. Nekateri samo tega še nočejo priznati in gonijo svojo. Software patenti so tudi že zdavnaj čez mejo, ko bi morda bili lahko celo koristni za inovativnost. Inovativnost dejansko dušijo. Še slabše, dušijo tiste, ki dejansko imajo lahko inovativni potencijal, pa si zaradi takih patentov ne upajo le tega preveriti na trgu.

avani ::

vse skupaj me spominja na spore glede avtorskih pravic (glasba, film). na eni strani vedno bolj požrešni nosilci pravic, na drugi strani pa širša javnost, ki zaradi različnih razlogov (od principov, predvsem pri glasbi, pa vse do preprosto nezmožnosti preverjanja svojega izdelka zaradi prevelikega števila patentov) zmeraj manj upošteva njihove pravice. se nam obeta "torrentizacija" patentnega prava?

Matako ::

BALAST je izjavil:

Seveda se patentni lasniki ne strinjajo z opustitvijo patentov, saj so na ta način lepo zgradili zveneča imena kapitalistov in dodobra popila državne proračune. Vse je gnilo v kapitalizmu, le da ko se poruši ena zgradba se tisti na višjih položajih lažje izognejo kazni kot v socializmu in gredo na predčasen dopust z nagrabljenim premoženjem.


No, no.. ni nobene potrebe po nabijanju.

V resnici so se tovrstne težave s patenti začele relativno pozno - 30 let nazaj bi bilo tovrstno patentno trolanje povsem neuspešno pa kolikor vem je kapitalizem takrat obstajal. Še celo Bill Gates je enkrat navrgel, da če bi danes začel s poslom bi kar obupal zaradi pravnih utrujanj (pa je bil sam glavni težak takrat).
Osebno menim, da je vir vsega zla, da se je v tistih brezskrbnih časih softver smatral kot "algoritem" - patentiranje je bilo tudi takrat pravno čisto toliko izvedljivo kot danes, ampak je v tistih bolj, ehm, civiliziranih časih... hitro prišla na plano debata "Lahko patentiraš matematično formulo? E,vidite!" in je bilo vsega konec.

Prvi preobrat je predstavljal patent dodeljen CompuServe (če se ne motim) za GIF kodiranje slik - potem je bilo nekaj časa še mir nakar se je konec devetdesetih usul plaz in vsi so si začeli nabirati patente kot hrčki.

Resnici na ljubo, je softver dandanes precej bolj potrošna roba, kot je bil - takrat je bila večina _dragocenega_ softvera dejansko "uporabna matematika", danes je tega res samo še neznatna količina. To je drugi pomembni razlog.

Rešitev? Očitno bi bilo dobro izrecno opredeliti izjeme, da ne bo vsak, ki ima 5 minut časa nabiral nekih patentov za ne vem kaj.

Patenti so se začeli z namenom zaščite avtorjev, vendar se vsak sistem neizogibno izrodi in rabi prenovo. Ne moreš stalno štancati na mestu.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Bistri007 ::

Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Idealni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda. Od izuma pa imata oba enake koristi.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

smash ::

Bistri007 je izjavil:

Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Idealni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda. Od izuma pa imata oba enake koristi.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave.


zato pa bi bilo dobro čas patenta omejit na max 2-5 let...to bi bila pač neka prednost za tistega, ki je zadevo dejansko prvi izumil

Mikrohard ::

Mislim, da bi se dalo ogromno patentov zavreči z enim preprostim vprašanjem:
"Ali imate stvar, ki jo želite patentirati, dejansko narejeno?"

Veliko stvari se patentira takrat, ko obstajajo samo na papirju in je vse zelo na široko opredeljeno... idealen primer so Lodsys patenti.

Če je pa stvar, ki jo želijo patentirati, dejansko narejena, se pa preprosto pri patentu predloži izvorno kodo in se potem ob morebitnih sporih primerja vrstico za vrstico in se bo lepo videlo, če se je res kopiralo.

Sova ::

Sem preudaren, pozitiven clovek. Vedno usmerjen v kreativnost. Vsakomur, ki trdo dela za dosego svojih ciljev, in sam kreira svoj produkt, vedno iz srca privoscim uspeh! ... V tej luci nisem nikdar razumel motive hekanja in hekerjev. Natancneje: zakaj unicitevati delo nekoga drugega: SC, brisati fajle & DB neke firme, onemogocati spletna mesta, in na ta nacin oslabiti nadaljne delovanje nekega posameznika ali firme ... Ja, nikoli nisem razumel hekanja .... Vse do sedaj ==> Prav privoscim firmam kot so LodSys LCC, Kootol Software, Intellectual Ventures, da jim nekdo sesuje vse njihovo digitalno premozenje!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Sova ()

Gandalfar ::

Blisk je izjavil:

Vampirjem primanjkuje sveže krvi in iščejo potencialne nove žrtve. Verjamem, da se bodo kmalu besili tudi na navadnega uporabnika.
Bo nekdo patentiral uporabo miške z desno roko ali kako podobno neumnost in bomo morali tudi navadni uporabniki opreme plačevati za patente.

Tale patentna zadeva je šla čez vse meje.....


Dejansko s tem, ko kupis miško gre nek procent te miške za licenciranje patentov. Isto kot za mobitel in praktično ves HW in SW v tvojem računalniku, TV-ju in mikrovalovki.

SkipEU ::

Mislim, da o vsem tem pove dovolj to, da je iskanje, prijavljanje in preganjanje patentov postalo full time job v Ameriki. In to s strani ljudi, ki niso nikoli ničesar ustvarili ali razvili.

ingo ::

Bistri007 je izjavil:

Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.


Zaradi tega, pa bi bil lahko lastnik patenta samo tista firma, ki ga je ustvarila in še naprej vlaga v razvoj. Če bi firma zamenjala lastnika, bi tak patent potekel. Seveda pa bi vsi (programski) patenti že v začetku imeli ''rok trajanja'' max. 5 let.

Ales ::

Ne gre, da bi se ob spremembi lastništva podjetja kar povprek ukinilo vse patente. Kaj bi npr. naredil v primeru delniških družb? Tam se deleži lastništva dnevno spreminjajo. Kaj bi naredil ob smrti lastnika? Kakorkoli vzameš, intelektualna lastnina podjetja je nekaj kar se lahko prodaja in prehaja s podjetja na podjetje, kar ne moreš kar izbrisati ob menjavi lastnika, itd. Dejstvo pa je, da programskih patentov ne bi smelo biti sploh.

Tole s programskimi patenti postaja že tako velika farsa, da resnično upam da bo kmalu prišlo do korenitih sprememb.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Bistri007 ::

Ales je izjavil:

Dejstvo pa je, da programskih patentov ne bi smelo biti sploh.

Tole s programskimi patenti postaja že tako velika farsa, da resnično upam da bo kmalu prišlo do korenitih sprememb.

Torej, če se da inovacijo zapisati v obliki programske kode (npr. v C++), potem se tega po tvojem ne bi smelo dati patentirati?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

Ales ::

Tako nekako. Npr. če je programska koda matematični algoritem, se je po moje striktno ne bi smelo dati patentirati. LZW -> GIF fijasko se mi zdi en tak lep primer napake.

Pri bolj zapletenih primerih pa vprašanje, kje naj bi bila meja. Ali je lahko programska koda sploh del nekega patenta? Ni tako enostavno odgovorit na to... Ampak ko gledam nekatere od teh patentov v ZDA dobim občutek, da definicije tam definitivno niso pravilno postavljene ali pa ne upoštevane. Zato mi je veliko bolj smiselno, kako se problematike lotevajo v Evropi.

V vsakem primeru pa sem za striktno uveljavljanje copyrighta. Dobim občutek, da se v javnosti to dvoje včasih meša med sabo.
http://www.modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

Bistri007 ::

Ales je izjavil:

V vsakem primeru pa sem za striktno uveljavljanje copyrighta. Dobim občutek, da se v javnosti to dvoje včasih meša med sabo.

Točno tako. Npr. Mikrohard je napisal:

Mikrohard je izjavil:

Če je pa stvar, ki jo želijo patentirati, dejansko narejena, se pa preprosto pri patentu predloži izvorno kodo in se potem ob morebitnih sporih primerja vrstico za vrstico in se bo lepo videlo, če se je res kopiralo.


Če se primerja vrstico za vrstico in je isto, je to kršenje copyrighta. Če narediš "clean room implementation", je to kršenje (morebitnega) patenta, ni pa to kršenje copyrighta.


Typically, a clean room design is done by having someone examine the system to be reimplemented and having this person write a specification. This specification is then reviewed by a lawyer to ensure that no copyrighted material is included. The specification is then implemented by a team with no connection to the original examiners.
Clean room design @ Wikipedia

Torej programsko kodo spremeniš v opis v naravnem jeziku. Potem pa nekdo drug, ki prvotne kode sploh ni videl, na osnovi teh specifikacij po svoje napiše ta algoritem v programski kodi.

Naprej:
Clean room design (also known as the Chinese wall technique) is the method of copying a design by reverse engineering and then recreating it without infringing any of the copyrights and trade secrets associated with the original design. Clean room design is useful as a defense against copyright and trade secret infringement because it relies on independent invention. However, because independent invention is not a defense against patents, clean room designs typically cannot be used to circumvent patent restrictions.

The term implies that the design team works in an environment that is 'clean', or demonstrably uncontaminated by any knowledge of the proprietary techniques used by the competitor.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Bistri007 ()

Fritz ::

Bluzite. Sama ideja o patentiranju ideje kot take je idiotizem brez primere a kot je možno videti iz vsega dogajanja okrog finančne krize, idiotizmov zlahka ne zmanjka, ko so nekomu v korist in ta nekdo postavlja pravila.

SmeskoSnezak ::

Bistri007. Lepo napisano. Na tak način se dejansko res lahko inovira, vsaj v programerskem smislu ;) In bi za eno stvar imeli nešteto načinov, kako implementirati. Je pa tudi res, da ko dosezes neko stevilo implementacij, ne mores vec izbolsati programerske kode, v tem primeru pa bi dal, da se patent od te zadeve dvigne in je noben vec ne more patentirati, ker nima smisla.
@ Pusti soncu v srce... @

Sova ::

SkipEU je izjavil:

Mislim, da o vsem tem pove dovolj to, da je iskanje, prijavljanje in preganjanje patentov postalo full time job v Ameriki. In to s strani ljudi, ki niso nikoli ničesar ustvarili ali razvili.


Tocno to mene moti. In zaradi tovrstne sprevrzenosti omenjenih "firm" sem napisal svoje zgornje mnenje!

Pazi tole:
"Intellectual Ventures has been described as a "patent troll" by Shane Robison, CTO of Hewlett Packard, and others, allegedly accumulating patents not in order to develop products around them but with the goal to pressure large companies into paying licensing fees. Recent reports indicate that Verizon and Cisco made payments of $200 million to $400 million for investment and access to the Intellectual Ventures portfolio."
Vir: Intellectual Ventures @ Wikipedia

Ampak tovrstne " patentne firme" pravijo, da to pocnejo z namenom pravne zascite SW firm pred potencialnimi tozbami ostalih "patentnih firm".

Ce bodo Lodsys, Kootol, IV in njim pdb. "patentne firme" uspele v tozbah zoper navedenim App developerjem, potem lahko vecina indie developerjev in nekatere manjse SW firme kar pospravijo kovcke in zakljucijo s svojim biznisom.

Na faksu te ucijo: racunalnik ni nic drugega kot realizacija nekaterih matematicnih modelov, npr: koncni avtomat, Turingov stroj, ... Kot tak ne pocne nic drugega, kot da sprejema matematicna postopke oz. formule, ter ob upostevanju modelov poda odgovor. Povedano drugace: SW patent je v prevedenem pomenu matematicni patent ... Ce SW patenti ne bodo bili odpravljeni, potem je naslednji smiselen korak patentiranje kompletne matematike ... Oh, uff, pismo ej, falil sem poklic ... Mar bi sel namesto za programerja kar za profesorja matematike, izumil nekaj novega, patentiral, in na faksu, kadarkoli bi kaksen od mojih studentov zelel resiti izpitno nalogo z resitvijo, za katero drzim patent, bi ga lahko tozil ... Hah, seveda, student se je zelel s podano resitvijo okoristiti - Okoristiti z bolsjo oceno seveda! ... "Hehe. Imam te! Emm, spostovani student, izvolite sodni poziv!" ;((

Jao, kam to pelje?! ;((

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Sova ()

Gavran ::

Bistri007 je izjavil:

Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Idealni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda. Od izuma pa imata oba enake koristi.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave.


Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Realni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda in toži prvega zaradi kraje njegovega patenta. Ker ima boljše odvetnike in več denarja seveda zmaga na sodišču in spravo prvega na beraško palico.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave - namesto tega se bo vlagalo v odvetnike.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

Grey ::

Gavran je izjavil:

Bistri007 je izjavil:

Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Idealni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda. Od izuma pa imata oba enake koristi.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave.


Smisel patentne zakonodaje je (bil) povečati količino inovacij in pospešiti gospodarski razvoj.

Treba se je vprašati, ali bi bilo potrebno patentno zakonodajo na določenih področjih spremeniti - ker več ne dosega namena te zakonodaje.

Realni tip patenta: nekdo vloži veliko časa, denarja in truda, da pride do zelo uporabnega rezultata, ki pa se ga da opisati na eni A4 strani. Drugi z minimalnim naporom samo skopira, kar za kar je prvi vložil veliko časa, denarja in truda in toži prvega zaradi kraje njegovega patenta. Ker ima boljše odvetnike in več denarja seveda zmaga na sodišču in spravo prvega na beraško palico.
Negativne družbene posledice: ne bo več vlaganj časa, denarja in truda v raziskave, če bodo vsi čakali na druge, da izvedejo te raziskave - namesto tega se bo vlagalo v odvetnike.

Zato spremeni ekonomski sistem tako, da bo podpiral eksponentno hitrost razvijanja tehnologije kjer se ne bo nihče obremenjeval s tem, koliko časa je vložil. Človeku, ki je prvi odkril stvar se prizna večna slava in bo zapisan v zgodovino dosežkov. Software patente bi pa tako ali tako morali ukint.

A sedaj, če se jaz, nadebudni mladec spravim s svojo ekipo nekaj narest kar mislimo, da bi bilo super, če bi to bilo na voljo ljudem, pregledovati gore patentov in čakati, da nas morebiti kdo toži? Ma mu naslednji dan pošljem bombo po DHLu s fotografijo sredinca. Patentni sistem ukint pa basta. Več škode povzroča kot koristi.

rolihandrej ::

Ma mu naslednji dan pošljem bombo po DHLu s fotografijo sredinca. Patentni sistem ukint pa basta. Več škode povzroča kot koristi

Sam kako bos poskrbel da bo fotografijo videl preden bombo raznese? Ko ugotovis resitve jo lahko patentiras in tako se nekaj zasluzis.
http://www.r00li.com

Looooooka ::

Me zanima kok ljudi z idejami bi se se upalo iskati investitorje brez patentov.
Pomojem bi ze sam zaradi tega, da ne morejo vec nakladati o svoji ideji brez da jo kdo ukrade, zatekli v alkoholizem :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

Spura ::

Ales je izjavil:

Dejstvo pa je, da programskih patentov ne bi smelo biti sploh.

Torej ubistvu brezveze da se karkoli izumljamo, ker je edino kar se splaca potem poceti je delat koncne izdelke, ki jih lahko prodas.
Zakaj bi razvijal naslednji veliki kompresijski algoritem, ce je pa to itak javna last, edini ki ga lahko sploh monetizirali so naprimer firme ki streamajo filme preko neta, ker bi boljsi kompresijski algoritem pomenil vecjo kvaliteto/vec uporabnikov pri obstojeci infrastrukturi in s tem prihranke.

Grey je izjavil:


Zato spremeni ekonomski sistem tako, da bo podpiral eksponentno hitrost razvijanja tehnologije kjer se ne bo nihče obremenjeval s tem, koliko časa je vložil.
And how, pray tell, do we do that?

Grey je izjavil:


Človeku, ki je prvi odkril stvar se prizna večna slava in bo zapisan v zgodovino dosežkov. Software patente bi pa tako ali tako morali ukint.

Ker vecna slava placa racune.... in ko smo ze pri slavi, kdo ve kdo je izumil mp3, nekaj kar vsak bebo uporablja? Nihce.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Spura ()

GregiB ::

Rešitev bi lahko bila tudi ta, da se za vsak segment industrije določi nek konsenzualen ROI (Return On Investment), kot je to primer npr. glede dobe uporabnosti osnovnih sredstev v računovodskih standardih. Nato se veljavnost patentov za tisti segment omeji na ta čas... Na inovatorju pa je, da v tem času maksimizira izplen iz patenta... ?!
Computers are inferior in tactics. There is nothing else to say. – Vladimir Kramnik

PaX_MaN ::

Fraunhoferjev inštitut.
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Icematxyz ::

Torej ubistvu brezveze da se karkoli izumljamo, ker je edino kar se splaca potem poceti je delat koncne izdelke, ki jih lahko prodas.
Zakaj bi razvijal naslednji veliki kompresijski algoritem, ce je pa to itak javna last, edini ki ga lahko sploh monetizirali so naprimer firme ki streamajo filme preko neta, ker bi boljsi kompresijski algoritem pomenil vecjo kvaliteto/vec uporabnikov pri obstojeci infrastrukturi in s tem prihranke.


Eno je nek sistem, ki nudi neko varnost na eni strani in na drugi strani zagotavlja razvoj, drugo pa je uporaba in zloraba nekega sistema z vsemi sredstvi, kjer je končni rezultat:

1 operacijski sistem, 1 vrsta koruze, 1 drevo na svetu za vse.

Oziroma ne za vse, ampak za 1 kopijo? Torej sama zaščita intelektualne lastnine s patenti a moje pojme ne bi bila na tapeti in se ne bi s tem toliko ukvarjali, če ne bi te zaščite izkrivljali in izrabljali na način, ki v bistvu ne nudi več varnosti in tudi razvoja ne. Služi le še kakšnim drugim interesom.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Razvijalci umikajo svoje aplikacije iz ameriških app storov

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
315642 (2769) Icematxyz
»

HTC: Nismo krivi, branili se bomo

Oddelek: Novice / Tožbe
51618 (1289) mtosev
»

Apple toži HTC zaradi Androida

Oddelek: Novice / Android
374979 (3469) ahac
»

Očetje Linuxa, PHP in MySQL proti programskim patentom

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
481725 (1725) n_partial

Več podobnih tem