» »

Googlov učinek na človeški spomin je znaten

Googlov učinek na človeški spomin je znaten

Science Blog - Se vam v dobi interneta in obče dosegljivosti informacij zgodi, da se za božjo voljo ne morete spomniti drobcev podatkov, za katere bi še pred dvajsetimi leti prisegli, da se jih ni težko spomniti? Odkar si nam zaradi mobilnih telefonov ni treba več zapomniti telefonskih številk, zaradi satelitske navigacije točnih napotkov in interneta informacij, se zastavlja vprašanje - ali smo zaradi vseh tehnoloških pomagal vedno bolj neumni? Znanstveniki z Univerz Columbia in Wisconsin ter Harvarda so raziskali tako imenovan Googlov učinek in ugotovili, da dejansko obstoji. Zaradi interneta se spreminja količina in vrsta podatkov, ki si jih zapomnimo, a to nas ne poneumlja.

Kot pišejo v članku Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips, ki je objavljen v reviji Science (a je žal plačljiv, lahko pa si z brezplačno registracijo preberete daljši poljudni povzetek), so izvedli štiri psihološke eksperimente. Vsakokrat so opazovali, koliko in katere vrste informacij so si osebki zapomnili.

V prvem eksperimentu so 106 harvardskim študentom na računalniku zastavili niz odločevalnih vprašanj (npr. Ali je nojevo oko večje od njegovih možganov?), pri čemer pa niso imeli dostopa do interneta. S Stroopovim testom so merili, ali so preiskovanci razmišljali o iskanju odgovora na Googlu, Yahooju ali Bingu. Izkazalo se je, da so pri odločevalnih vprašanjih praktično vedno želeli odgovor najti na spletu.

V drugem eksperimentu je 40 študentov zapisovalo različna dejstva v računalnik po nareku. Prvi polovici je bilo naročeno, da se bo zapisano besedilo shranilo, drugi polovici pa ne. Ko so morali čez nekaj časa obnoviti, kaj so si zapomnili od prepisovanja, se je prva polovica odrezala znatno slabše od druge.

Še zlasti zanimiva sta bila zadnja eksperimenta. Študentje so si lahko ustvarili zapiske o podatkih, ki so jih pregledovali. Prva polovica je potem spet verjela, da bodo zapiski izbrisani, druga polovica pa da bodo shranjeni v eno izmed šestih map na računalniku. Najprej so merili, koliko so si zapomnili, in ni bilo presenetljivo, da si je prva skupina zapomnila več. Najbolj zanimivo pa je bilo dejstvo, da sta si obe skupini zelo dobro zapomnili, kam so podatke shranili, manj pa kaj so shranili.

To so prepričljivi dokazi, da internet in ostali tehnični pripomočki neposredno vplivajo na naše shranjevanje informacij in njihov priklic. A znanstveniki zatrjujejo, da to ni nič groznega. V modernem svetu je toliko dražljajev in informacij, da nas to enostavno prisili v racionalizacijo. Zapomnimo si podatke, za katere je manj verjetno, da jih bomo zlahka priklicali iz zunanjih virov, druge pa odložimo na zunanje nosilce - temu pravimo transaktivni spomin. In čeprav so moderni pripomočki naokoli le kakšno desetletje ali dve, njihova funkcija človeškemu umu ni nova. Že v zgodovini smo se zanašali na podatke drugih ljudi in kasneje na podatke knjig, ki so opravljali zelo podobno nalogo kot internet danes. Da ne postajamo iz generacijo v generacijo neumnejši, pa navsezadnje kaže tudi Flynnov efekt, ki opisuje skrivnostno dvigovanje IQ-ja iz generacije v generijo.

54 komentarjev

«
1
2

Tr0n ::

Ker imas dostop do podatkov vedno pri roki, ti jih pac ni potrebno shranjevat sam. Tako ti vec pomnilnika ostane za bolj pomembne stvari, kar morda tudi prispeva k visanju IQja.

BALAST ::

Lokacija, lokacija, lokacija. Če pa ne veš kaj je na lokaciji je pa verjetnost da informacija ni bila dovolj zanimiva.

RejZoR ::

Men se zdi, da nas taka pomagala ne poneumljajo ampak nas delajo bolj pametne. Vsaka informacija je par tipk stran, če te kaj zanima lahko takoj najdeš in če te nekaj zanima te informacije tud absorbiraš. Istočasno pa moraš bit iznajdljiv in razmišljat kaj sploh iščeš, če gre za tuji jezik si istočasno še prevajaš, iščeš po stvareh, ki so podobne ampak ne gre za isto stvar, torej razmišljaš med samim iskanjem itd itd. Mogoče za nekoga iskanje v Googlu deluje kot nekaj enostavnega ampak če dobro pomisliš se v ozadju (v naših glavah) odvija cel kup stvari, ki jih pravzaprav zdej delamo že čist podzavestno. Ampak gre še vedno za dost kompleksno zadevo.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

RockyS ::

Torej še ne moremo reči, da je bil film Idiocracy posnet po resnični zgodbi =)

guest #44 ::

Ko bomo meli možganske čipe, ki bodo lahko shranjevali dosti bolj zanesljivo kot sedanji možgani...bo šele zanimivo.

Pomnenje je res ena stvar, ki bi lahko čimprej končala na siliciju. Zguba časa za se piflat neke podatke itd.

madmitch ::

Pred davnimi leti nam je profesor dejal, da je neumen, kdor se uči na pamet. Ker je bil to izpit, kjer si je bilo nemogoče zapomniti VSE, kar naj bi vedel, je v določenih primerih priznal tudi to, da si znal povedati, v kateri knjigi bi našel podatke in najbolj osnovno o temi.

Torej se je spremenil samo medij, metoda je pa že stara.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

kalko ::

To pa zihr ni bil slovenski družboslovni faks >:D

pss-m ::

spomin != inteligenca.
glede na to koliko informacij sprejemamo danes v primerjavi z 50 let nazaj, ni nič čudnega, da jih možgani "zavržejo". pač balast, ki ga ne rabiš(npr. ali ima noj večje oko ali možgane :D), veš pa kje informacijo najti ;)

@Jverne - na to temo... http://gizmodo.com/5813821/scientists-c...

Pyr0Beast ::

Shraniš si tisto kar rabiš. Za vse ostalo pa si zapomneš, kako in kje najdeš. Kompresija podatkov at its best.

Večina zadev in vprašanj je tako ali tako samo trenutnih in nimajo efekta na long-term life.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Tele podatki se krasno ujemajo z razlagami kako (in zakaj) spomin deluje, predvsem ap potrjujejo veljavnost (prastarih) tehnik pomnenja, ki so jih razvili ze grki in rimljani (ker pac niso imeli mobilnih telefonov, googla in wikipedie).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

sgdjkdlsugi4 ::

madmitch je izjavil:

Pred davnimi leti nam je profesor dejal, da je neumen, kdor se uči na pamet. Ker je bil to izpit, kjer si je bilo nemogoče zapomniti VSE, kar naj bi vedel, je v določenih primerih priznal tudi to, da si znal povedati, v kateri knjigi bi našel podatke in najbolj osnovno o temi.

Torej se je spremenil samo medij, metoda je pa že stara.


+1

Seveda je to v nasprotju 80% nasih faksov.

darkolord ::

Po mojem pa to v določenih zadevah dejansko precej poneumlja ljudi.

Res, precej stvari ti ni več potrebno vedeti na pamet in lahko narediš enostavno en look-up, ko jih potrebuješ. Hitro in učinkovito.

Ampak žal to ljudje aplicirajo tudi na stvari, ki bi jih lahko enostavno ugotovili z malo logičnega sklepanja.

En primer:

Remember the two girls who got trapped in a sewer in Adelaide? Instead of using their mobile phone to call the emergency services, they used its 3G function to update the status line on their Facebook page.


In takih primerov je vedno več.

In nenazadnje, kdo bi potem sploh podajal nove informacije, če bi bili vsi samo leecherji?

Če/ko bo prišlo do tega, da bodo stroji prevladali, bo pomoje prej zaradi tega, ker bojo ljudje postali bolj neumni, ne pa stroji bolj pametni. :) Na tak način ljudje postajajo samo še en nepotreben layer pred stroji.




Pred davnimi leti nam je profesor dejal, da je neumen, kdor se uči na pamet. Ker je bil to izpit, kjer si je bilo nemogoče zapomniti VSE, kar naj bi vedel, je v določenih primerih priznal tudi to, da si znal povedati, v kateri knjigi bi našel podatke in najbolj osnovno o temi.
Problem je, ko ti danes internet vedno bolj omogoča, da ne najdeš samo podatkov o temi, s katerimi bi lahko problem rešil, ampak lahko neposredno prideš do rešitve točnih problemov; kratkoročno je to zmaga (samo prepišeš rešitev in je), v vseh ostalih pogledih je pa to velik korak nazaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

sgdjkdlsugi4 ::

Zakaj bi moral izumljat toplo vodo, ce lahko prepises in gres naprej ?

darkolord ::

Ker v RL tega velikokrat ne boš mogel storiti.

madmitch ::

darkolord je izjavil:

Problem je, ko ti danes internet vedno bolj omogoča, da ne najdeš samo podatkov o temi, s katerimi bi lahko problem rešil, ampak lahko neposredno prideš do rešitve točnih problemov; kratkoročno je to zmaga (samo prepišeš rešitev in je), v vseh ostalih pogledih je pa to velik korak nazaj.


In tako pridemo do tistih, ki vejo zakaj je pot ravno tako pomembna kot cilj in tistih, ki jih pot ne zanima. Razlika se opazi čez nekaj let.

sgdjkdlsugi4 je izjavil:

Zakaj bi moral izumljat toplo vodo, ce lahko prepises in gres naprej ?

Ker tako ne ostaneš polpismen bebček.
Repetitio est mater studiorum.

sgdjkdlsugi4 je izjavil:



+1

Seveda je to v nasprotju 80% nasih faksov.


In 98% zdolgočasenih profesorjev, ki še vedno iščejo neznanje, namesto, da bi podajali in nagrajevali znanje.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: madmitch ()

Grey ::

darkolord je izjavil:

Ker v RL tega velikokrat ne boš mogel storiti.

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo. Samo še malo bolj moramo optimizirati skladišče informacij na internetu...nek velik, dobro urejen databank, kjer se nahaja ves knowhow civilizacije. In tako smo skoraj pri Borgih...kjer je človek obogaten s HW, ki mu nepopisno povečajo zmogljivosti.

darkolord ::

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo.
Ne, ker se "učni" problemi, za katere najdeš rešitve, velikokrat precej razlikujejo od problemov v resničnem življenju. Konkretno za izpite na šolah/faksih velikokrat najdeš kar direktne rešitve zanje, če je par številk drugačnih, ti pa tudi iPad 4 ne bo pomagal.

Pa tudi tam, kjer ti tehnologija že omogoča, da ti izpljune prave informacije za točno tvoj problem, MORAŠ pravilno znati interpretirati rezultate.

nek velik, dobro urejen databank, kjer se nahaja ves knowhow civilizacije
To je že super, ampak za nadgrajevanje tega knowhowa potrebuješ pa še nekaj več.

digitalcek ::

Grey je izjavil:

darkolord je izjavil:

Ker v RL tega velikokrat ne boš mogel storiti.

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo.


Skoraj vsi ste pozabili, da je pomembna komponenta človekovega bivanja in delovanja na kugli tudi MODROST!

Več kot 2000 let so bili nekateri ljudje modri, ogromna večina pa je bila manj modra. Tisti modri (modreci) so praviloma bili v hierhiji najvišje...

Ali res mislite, da je tisti, ki ima računalnik, bolj moder od tistega, ki gre v knjižnico in mesečno prebere 5, ali 10 knjig?
Ali res mislite, da je tisti, ki hitro/uspešno najde podatke na googlu tudi moder?
Ali ste 100%-ni, da se tak vedno odloča 100%-no (optimalno)?

Prepričan sem, da tak POGOSTO ni sposoben sprejemati kakšnih zelo modrih odločitev, ker obilico podatkov, četudi jih najde hitro/hitreje od drugih (ali pa ravno zato), NI SPOSOBEN sprocesuirati, in povleči PRAVIH zaključkov in potez...

Grey ::

darkolord je izjavil:

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo.
Ne, ker se "učni" problemi, za katere najdeš rešitve, velikokrat precej razlikujejo od problemov v resničnem življenju. Konkretno za izpite na šolah/faksih velikokrat najdeš kar direktne rešitve zanje, če je par številk drugačnih, ti pa tudi iPad 4 ne bo pomagal.

Pa tudi tam, kjer ti tehnologija že omogoča, da ti izpljune prave informacije za točno tvoj problem, MORAŠ pravilno znati interpretirati rezultate.

nek velik, dobro urejen databank, kjer se nahaja ves knowhow civilizacije
To je že super, ampak za nadgrajevanje tega knowhowa potrebuješ pa še nekaj več.

Ne mislim dobesedne rešitve, ampak informacije, ki ti omogočajo, da hitro absorbiraš koncepte, sestaviš kolaž znanja in ga porabiš za tistih nekaj ur, dni dela. Tako kot naše naprave, postajamo tudi mi multifunkcijski. Z razvojem HW se bo to še pospeševalo. Neke dobesedne rešitve se najdejo neke ne...pa niti ni važno. Človek, ki dolgo dela na tak način, da izkorišča transaktivni spomin ne gleda številk, ampak odnose, lastnosti in koncepte delovanja npr. trenja, gravitacije, statike...kakih matematičnih problemov ali celo neke druge stvari.

Za nadgrajevanje databanka rabiš par opic, ki prepisuje ugotovitve v PC in ureja databank. Če pa misliš z novim knowhowom...pa ne vidim kje bi nas to oviralo? Vsakič, ko nekaj odkriješ in se ukvarjaš s problemom, pa čeprav s pomočjo databanka, prideš do novih odkritij zaradi lastnega logičnega sklepanja in povezovanja informacij. Tako gredo v dolgoročni spomin zelo redke informacije in se predvsem uporablja kratko in srednjeročni spomin, ki služi za obdelavo enormnih količin informacij. Nekako kot piflanje, ampak na 100-to potenco.

SkipEU ::

Pa IQ res narašča ali je samo prišlo do spremembe metodologije? V smislu tega, kar lahko vidimo tudi na naših fakultetah in v srednjih šolah, kjer današnji študenti ne znajo rešiti izpitov/testov izpred 20 let nazaj (nekaj podobnega opažajo tudi v ZDA), čeprav se snov ni spremenila. Že v mojih časih smo vsi padli, če smo dobili 10+ let stari izpit, čeprav je snov bila identična.

SkipEU ::

Grey je izjavil:

darkolord je izjavil:

Ker v RL tega velikokrat ne boš mogel storiti.

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo.


Ampak v človekovi naravi je, da ven potegne samo negativne informacije. Človek, ki se ne ukvarja s svojim področjem, se pač ne zaveda verjetnosti nastanka ali ponovitve nekega škodljivega dogodka, zato si zapomni samo to, da je nekaj negativno in že se ima za glavnega strokovnjaka. Že danes imamo s tem velike težave (od Google medicine do raznih analiz vplivov na okolje), v prihodnosti pa bo tega še več.

darkolord ::

Ne mislim dobesedne rešitve, ampak informacije, ki ti omogočajo, da hitro absorbiraš koncepte, sestaviš kolaž znanja in ga porabiš za tistih nekaj ur, dni dela.
To ja, ampak prej sem izpostavil ravno to kot problem, da je na internetu mogoče najti tudi vedno več dobesednih rešitev; jasno, če imaš dobesedno rešitev, na drugi strani pa kar nekaj čtiva, mislim, da za večino izbira ne bo težka...

Grey ::

digitalcek je izjavil:

Grey je izjavil:

darkolord je izjavil:

Ker v RL tega velikokrat ne boš mogel storiti.

Aja? Kako da ne? iPad, GalaxyTab, Netbooki, Smartphonei...vse to nam omogoča hiter in neposreden dostop do rešitev in informacij, ki jih potrebujemo.


Skoraj vsi ste pozabili, da je pomembna komponenta človekovega bivanja in delovanja na kugli tudi MODROST!

Več kot 2000 let so bili nekateri ljudje modri, ogromna večina pa je bila manj modra. Tisti modri (modreci) so praviloma bili v hierhiji najvišje...

Ali res mislite, da je tisti, ki ima računalnik, bolj moder od tistega, ki gre v knjižnico in mesečno prebere 5, ali 10 knjig?
Ali res mislite, da je tisti, ki hitro/uspešno najde podatke na googlu tudi moder?
Ali ste 100%-ni, da se tak vedno odloča 100%-no (optimalno)?

Prepričan sem, da tak POGOSTO ni sposoben sprejemati kakšnih zelo modrih odločitev, ker obilico podatkov, četudi jih najde hitro/hitreje od drugih (ali pa ravno zato), NI SPOSOBEN sprocesuirati, in povleči PRAVIH zaključkov in potez...

Če modrost pomeni znanje o neki stvari - potem ja, je enako ali bolj moder, ker informacije v računalniku ostajajo, možgani pozabljajo. Knjige ne moreš nositi s seboj, iPad pa lahko. Zato je glede na pretečeni čas, tisti z računalnikom v prednosti, ker lahko do informacije dostopa takoj. Drugi osebek pa mora v knjižnico po knjigo ali sploh ne more dostopiti več do tega znanja.

Ne sodi ostalih po sebi. Mlajše generacije, ki prihajajo za nami, delujejo predvsem na tak način že od malih nog, zato so v veliki prednosti tudi pri procesiranju podatkov na tak način. K temu pripomorejo tudi igre, simulacije in na spoh uporabljanje programov, ki zahteva hitro in učinkovito odločanje iz parih informacij.

Mogoče izgleda tak način počasnejši, ampak je pa bolj eksakten, ker se formule copy-pasta, razne algoritme se analizira in priredi za to kar ti potrebuješ. V bitki pri neki nalogi stavim na "databank enhanced" osebka.
Če govorimo o enačbah, je spet v veliki prednosti uporabnik databanka, ker človek brez njega lahko pozabi in se mogoče ne spomni.

V tej izrabi tehnologije vidim samo prednosti in komaj čakam, da si bom lahko vgradil kakšen spominski čip v glavo. Kako bomo pa potem merili modrost?

SkipEU ::

@Grey: Imeti znanje ni enako modrosti. Modrost pomeni znati uporabiti stvari in jih razumeti. Zato pa imaš večino, ki naloge znajo rešiti ob danih podatkih, ampak če samo dodaš miselno komponento v nalogo, je več ne znajo rešiti.

Sicer lahko prebereš, da je NPR. pi=3,14 - vendar ali s tem razumeš, kako smo do tega prišli? Kako to uporabiti? To pa je nujno, če nočeš biti samo operativec. Vsak se lahko nauči, kako upravljati z avionom, malo pa jih razume, zakaj dejansko leti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: SkipEU ()

madmitch ::

Grey: kdo je bolj moder vojskovodja, tisti, ki pozna vse podatke, ve kje jih najti in to takoj ali tisti, ki pripravi zmagovito strategijo na osnovi omejenih informacij?

Pri trenutnih bojih, kjer je na eni strani armada naphana z vsemi možnimi podatki in na drugi tako rekoč goloroki divjaki (informacijsko), se to prav lepo vidi. Kljub informacijski premoči jih armada dostikrat dobi krepko po nosu. Modrost pomeni, da znaš podatke ki jih imaš, tudi uporabiti na pravi način. Do tega pa prideš izključno in samo z izkušnjami, ne pa z nabiranjem informacij.
Nobody is perfect, my name is Nob Ody

digitalcek ::

madmitch je izjavil:

Grey: kdo je bolj moder vojskovodja, tisti, ki pozna vse podatke, ve kje jih najti in to takoj ali tisti, ki pripravi zmagovito strategijo na osnovi omejenih informacij?
Pri trenutnih bojih, kjer je na eni strani armada naphana z vsemi možnimi podatki in na drugi tako rekoč goloroki divjaki (informacijsko), se to prav lepo vidi. Kljub informacijski premoči jih armada dostikrat dobi krepko po nosu. Modrost pomeni, da znaš podatke ki jih imaš, tudi uporabiti na pravi način. Do tega pa prideš izključno in samo z izkušnjami, ne pa z nabiranjem informacij.


+1

Dodal bi: preveč podatkov (kakor se čudno sliši) - pri dobrih odločitvah/modrosti kvečjemu škodi (še posebej, če človek ne zna dorbo procesuirati podatke), ne pa koristi.
Zanimivo (počasi sicer, vendar zanesljivo) čedalje več ljudi (v glavnem starejših) izstopa iz tega cirkusa, povezanega z novimi tehnologijami, internetom, itd.

Na Lošinju recimo, pa tudi na avstrijskem Koroškem, je kar nekaj nemških upokojencev, ki so se za stalno preselili iz informacijske norosti, ki je v Nemčiji in drugje. Ne, nimajo internetnega priključka, učijo se hrvaški jezik in berejo hrvaške knjige. Glede na njihovo starost ni šans, da bi prebrali vse knjige, ki jih imajo tamkajšne knižnice.

Lahko rečemo, da (ker nimajo interneta, pa bi ga lahko imeli) jih skoraj nič več ne zanima?
Da so se "odpisali"?
Ker se ne pustijo bombardirati z nebulozami tipa kaj je rekel danes Pahor ali Žižek...
Ali pa mogoče celo smatrajo, da imajo čisto dovolj izkušenj (če hočete modrosti) za normalno, srečno življenje?

Ali lahko rečemo, da ostalo, sicer ogromno večino ljudi zanima preveč stvari (skoraj vsi so eksperti za šport, politiko, medicino, vesolje, itd.)?
Bodo tile sploh sposobni, da nekega dne v prihodnosti rečejo: ne gremo se več?

Zgodovina sprememb…

Manu ::

Modrost bi lahko definiral tako:

modrost je sposobnost pravilno umestiti znanje v širšo celoto.

To pomeni, da si lahko pameten (imaš veliko znanja) in hkrati ti manjka modrosti (znanje ne znaš umestiti v širšo celoto).

Tako kot npr. pretirani korporativizem kmetijstva, ki na prvi pogled izgleda zelo pametno (večja produktivnost, večji dobički), ampak v resnici ni modro, saj ima negativne učinke na ostalih področjih. Korporativizem kmetijstva ne rešuje bistva: ne odpravlja revščine in lakote.

It turns out that if you're keen to make the world's poorest people better off, it's smarter to invest in their farms and workplaces than to send them packing to the cities.
Vir: Foreign Policy
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Grey ::

SkipEU je izjavil:

@Grey: Imeti znanje ni enako modrosti. Modrost pomeni znati uporabiti stvari in jih razumeti. Zato pa imaš večino, ki naloge znajo rešiti ob danih podatkih, ampak če samo dodaš miselno komponento v nalogo, je več ne znajo rešiti.

Sicer lahko prebereš, da je NPR. pi=3,14 - vendar ali s tem razumeš, kako smo do tega prišli? Kako to uporabiti? To pa je nujno, če nočeš biti samo operativec. Vsak se lahko nauči, kako upravljati z avionom, malo pa jih razume, zakaj dejansko leti.

Miselna komponenta pri nalogah/problemih je funkcija spomina in povezovanja informacij. Torej, če bi imel databank, bi bil kos nalogi. Dovolj je, da poveš, da leti zaradi vzgona in ker se premika. Enačb Kutta-Joukowskega ne rabi ravno vsak vedet. Nekatere informacije pač niso pomembne za življenje in spopadanje s problemi.

madmitch je izjavil:

Grey: kdo je bolj moder vojskovodja, tisti, ki pozna vse podatke, ve kje jih najti in to takoj ali tisti, ki pripravi zmagovito strategijo na osnovi omejenih informacij?

Pri trenutnih bojih, kjer je na eni strani armada naphana z vsemi možnimi podatki in na drugi tako rekoč goloroki divjaki (informacijsko), se to prav lepo vidi. Kljub informacijski premoči jih armada dostikrat dobi krepko po nosu. Modrost pomeni, da znaš podatke ki jih imaš, tudi uporabiti na pravi način. Do tega pa prideš izključno in samo z izkušnjami, ne pa z nabiranjem informacij.

Ja, to je pa problem nekompetentnih ljudi, ki ne znajo izkoristiti informacij. Na osnovi tega arbitrarnega primera se težko reče kdo, ker si kar naenkrat vzel logično sklepanje prvi vojskovodji. Informacija in tehnologija vedno premaga golorokega divjaka, če temu ni tako, gre za stvar neustreznih ljudi na položajih.
Torej da povzamem:
Digitalni poveljnik lahko dostopi do podatkov oborožitve, obramb, kapacitete vojske, layout baze itd. Zato ima veliko taktično prednost pred slednjim, ker lahko optimalno izvede nalogo z ustreznim številom enot itd.
Goloroki divjaški poveljnik pa samo tisto, kar mu veter prinese. In le ti zmagujejo večinoma zaradi zased. Bojevanje v zasedi je pa popolnoma drugačna igra. Čeprav...daš par IR očal, UAV podporo, satelitsko podporo, GPS...ni šans da zmagajo goloroki divjaki tudi v zasedi ne.

Bistri007 ::

Manu je izjavil:

Tako kot npr. pretirani korporativizem kmetijstva, ki na prvi pogled izgleda zelo pametno (večja produktivnost, večji dobički), ampak v resnici ni modro, saj ima negativne učinke na ostalih področjih. Korporativizem kmetijstva ne rešuje bistva: ne odpravlja revščine in lakote.

Včasih je bila filozofija ljubezen do modrosti (dobesedni pomen). Slavoj Žižek z vso svojo megalomanijo je vse prej kot moder, njemu se kolca po leninizmu. Revščino in lahkoto odpravlja gospodarska rast. Visok GDP/capita pa ne boš dobil brez "hlastanja" po dobičku.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

3furious ::

Ena boljših razlag razlike med znanjem in modrostjo: "Znanje je, če veš, da je paradižnik sadje. Modrost pa, da ga ne daš v sadno solato."
In the age of information, ignorance is a choice.

jype ::

To je vse skupaj BS. Ogromno znanja in izkušenj mora sposoben človek posedovati že zato, ker so možgani stroj za razpoznavanje vzorcev, ki seveda ne more delovati učinkovito, če nevronska mreža ni napolnjena s primeri, podobni tistemu, ki ga obravnava.

Študiranje tehničnih ved je v veliki meri matematični drill ne zato, ker bi kdo rad študente jebal v glavo, ampak zato, ker si z zadostno količino drilla lahko vizualiziraš kako se obnašajo diferencialne enačbe, kako različni členi vplivajo nanje in tudi kaj to dejansko pomeni za problem, ki ga rešuješ.

Enako velja na vseh drugih področjih - problemi postanejo težki, ko ne obstajajo podobni in že rešeni problemi, na katere bi bilo mogoče zreducirati prvotnega in odkrivanje tople vode je običajno rezervirano predvsem za tiste, ki so šolo obesili na klin zato, ker "se je brezveze piflat stvari na pamet".

Matthai ::

kalko je izjavil:

To pa zihr ni bil slovenski družboslovni faks >:D

Hja, jaz sem (ko sem še predaval na FDV) študentom dajal izpitne naloge. Uporabili so lahko vso literaturo, internet, vse, ocenjevalo pa se ni navajanje (prepisovanje) podatkov, pač pa kreativnost, kako so se lotili problema, itd.

Sem pa opazil, da je večina študentov to sovražila. Veliko raje bi imeli da se nadudlajo par definicij in jih zdrdrajo na izpitu.

Za hec sem čisto na koncu naredil eksperiment. Dal sem jim tri naloge - so lastniki foruma in od treh ustanov (policija, tržna inšpekcija, odvetniška pisarna) dobijo dopis, da morajo posredovati določene podatke.

Naloga, ki so jo morali rešiti v enem tednu je bila: kaj boste naredili in zakaj.

Seveda so lahko uporabili vso literaturo, internet, vse. Lahko so celo "sodelovali" med seboj. Ampak vse je pravilno rešilo zelo malo študentov...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Phantomeye ::

Matthai je izjavil:

kalko je izjavil:

To pa zihr ni bil slovenski družboslovni faks >:D

Hja, jaz sem (ko sem še predaval na FDV) študentom dajal izpitne naloge. Uporabili so lahko vso literaturo, internet, vse, ocenjevalo pa se ni navajanje (prepisovanje) podatkov, pač pa kreativnost, kako so se lotili problema, itd.

Sem pa opazil, da je večina študentov to sovražila. Veliko raje bi imeli da se nadudlajo par definicij in jih zdrdrajo na izpitu.

Za hec sem čisto na koncu naredil eksperiment. Dal sem jim tri naloge - so lastniki foruma in od treh ustanov (policija, tržna inšpekcija, odvetniška pisarna) dobijo dopis, da morajo posredovati določene podatke.

Naloga, ki so jo morali rešiti v enem tednu je bila: kaj boste naredili in zakaj.

Seveda so lahko uporabili vso literaturo, internet, vse. Lahko so celo "sodelovali" med seboj. Ampak vse je pravilno rešilo zelo malo študentov...



Zakaj nismo kaj takšnega imel pri Inf. sistemih države in e-vladanje :P?

gruntfürmich ::

LOOOOOOOOOOOOOOOOOL
zakaj o modrosti & pameti največ razpravljajo prav nekompetentni ljudje, kot so tile zgoraj?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Matthai ::

ja, točno pri tem predmetu ste imeli izpitno nalogo na zgoraj opisani način. 8-)

Žal se je bilo za končni izpit (odvisno sicer katerega leta si obiskoval predmet) treba nekaj stvari nadudlati (nosilec predmeta nisem bil jaz in nisem mogel prosto določati pogojev), se je pa izpitna naloga štela kot del izpita.

V bistvu je bil edini predmet, ki sem ga lahko oblikoval povsem po svoje Odprta koda in informacijska varnost (pa še to šele drugo leto).

Sicer smo sedajle malce off-topic, ampak če bi bilo po moje bi bili predmeti in predvsem izpiti zelo projektno zastavljeni. Čez leto poslušaš malce teorije, malce delaš praktično, na koncu pa izpit v obliki projekta. Žal se zatakne pri ocenjevanju. Če bi jaz ocenjeval po "mojih" kriterijih, ne bi skoraj nihče naredil izpita... žal je bilo treba kriterije precej spustiti. Kar me je motilo, zato sem v končni fazi tudi zamenjal službo... (so bili še drugi dejavniki).

V sedanji službi pa vidim, da so stvari v realnosti lahko zelo krute. Napak se ne odpušča, tako kot na faksu. Zadnjič je ena zaposlena naredila precej banalno napako (povezano z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov), zadeva, ki na faksu (na izpitu) skoraj ne bi vplivala na oceno. Kaj šele, da ženska ne bi naredila izpita, če bi to kar je naredila napisla na izpitno polo. Ampak napaka bi lahko v realnosti imela zelo resne varnostne posledice.

Ženska je bila najprej opomnjena, potem pa smo izvedli nekaj ukrepov, da so ublažili te posledice. Ampak če se zadeva ponovi še enkrat, bo ženska ostala brez službe. Brez heca.

Analogno temu je, da mi recimo študent na izpitu na eno vprašanje ne odgvori prav, posledica je, da pade izpit in leti iz faksa. Nekaj, kar je slovenskim študentom totalen science fiction, v tujini pa je to dokaj normalna praksa.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

antonija ::

Matthai je izjavil:

Nekaj, kar je slovenskim študentom totalen science fiction, v tujini pa je to dokaj normalna praksa.
Ampak nasi studenti majo iPad. In googlat znajo.Pa najbolj kompetentni so za debate o tem, kako naj bi nabirali znanje za zivljenje, o katerem se ne morejo vedeti prakticno nic. Ti pa res nic ne ves... ;)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Pyr0Beast ::

>

V sedanji službi pa vidim, da so stvari v realnosti lahko zelo krute. Napak se ne odpušča, tako kot na faksu. Zadnjič je ena zaposlena naredila precej banalno napako (povezano z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov), zadeva, ki na faksu (na izpitu) skoraj ne bi vplivala na oceno. Kaj šele, da ženska ne bi naredila izpita, če bi to kar je naredila napisla na izpitno polo. Ampak napaka bi lahko v realnosti imela zelo resne varnostne posledice.

>

Kar je po svoje čista neumnost. Pričakovati od ljudi popolnost je nesmiselno, ker je ne moreš doseči in povzročaš samo škodo.

In če odpuščaš folk zaradi ene napake - ostaneš samo s bedaki, ki delajo napake za katere ti ne veš in največja napaka v podjetju si ravno ti.

Poleg tega taki ostri ukrepi samo vzpodbujajo vzdušje skrivanja napak.

Sami minusi zaradi nekega fantizma popolnosti.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

Matthai je izjavil:

ja, točno pri tem predmetu ste imeli izpitno nalogo na zgoraj opisani način. 8-)

Žal se je bilo za končni izpit (odvisno sicer katerega leta si obiskoval predmet) treba nekaj stvari nadudlati (nosilec predmeta nisem bil jaz in nisem mogel prosto določati pogojev), se je pa izpitna naloga štela kot del izpita.


Letošnja izvedba. Vaje so bile kul, ampak nad izpitom samim nisem bil preveč navdušen. Morda zato, ker sem bil nekaj prisiljen znat na pamet in sem se posledično na izpitu preveč nanašal na literaturo. Ce bi si pa to nekje sam prebral in bi me kdo vprašal, kakšen je postopek dostopa do informacij javnega značaja, bi mu pa znal razložit.

Gandalfar ::

> Analogno temu je, da mi recimo študent na izpitu na eno vprašanje ne odgvori prav, posledica je, da pade izpit in leti iz faksa. Nekaj, kar je slovenskim študentom totalen science fiction, v tujini pa je to dokaj normalna praksa.

imas kaksen vir za tole? Ker pomojem da samo za hujse plagiate letis iz faksa.

Matthai ::

Pyr0Beast je izjavil:

Kar je po svoje čista neumnost. Pričakovati od ljudi popolnost je nesmiselno, ker je ne moreš doseči in povzročaš samo škodo.

Ne gre za popolnost. Gre za napake, ki so tako hude, da se pričakujejo določene posledice. Razen v Sloveniji.

Gandalfar je izjavil:

> Analogno temu je, da mi recimo študent na izpitu na eno vprašanje ne odgvori prav, posledica je, da pade izpit in leti iz faksa. Nekaj, kar je slovenskim študentom totalen science fiction, v tujini pa je to dokaj normalna praksa.

imas kaksen vir za tole? Ker pomojem da samo za hujse plagiate letis iz faksa.

Na Essexu so mi razlagali, da lahko delaš izpit samo enkrat. Pri določenih predmetih si sicer lahko vzel drug, nadomestni predmet, pri določenih pa - če izpita nisi opravil, ga nisi mogel več opravljati in posledično nisi mogel dokončati faksa.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

gruntfürmich ::

Matthai je izjavil:

Ne gre za popolnost. Gre za napake, ki so tako hude, da se pričakujejo določene posledice. Razen v Sloveniji.


normalna praxa je, da se pri kočljivih zadevah, tam kjer si napake NE smeš privoščiti, uvede dodatno neodvisno preverjanje; morda kar dva.
to je prava stvar za preprečevanje napak, ne pa sankcije za storjene napake zaradi katerih se je že naredila škoda. sankcije so samo za blaženje simptomov, ne pa za preventivo.
ampak ja, kot praviš; samo v sloveniji.:D
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Pyr0Beast ::

>

Ne gre za popolnost. Gre za napake, ki so tako hude, da se pričakujejo določene posledice. Razen v Sloveniji.

>

In z 'damage control' narediš še večjo škodo ? No go.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Messiah ::

Zakaj pa obsojence pošiljamo na zapor? Sankcije so kul, dokler nisi del njih.

Pyr0Beast ::

Zato ker je naš kaznovalni/sankcijski sistem v riti.


(Zapornike se pa pošilja v zapor, ker so nepopravljivi in delajo škodo družbi neglede na predhodne napake)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Messiah ::

Potem kaj drugega, kot doživljensko zaporno kazen sploh poznali ne bi. Pa stvari stojijo ravno obratno.

Pyr0Beast ::

Zapor nima veze z rehabilitacijo.

Stvari stojijo napačno že sedaj.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

antonija ::

Ene napake so take, da pri taprvi doletis iz sluzbe (ker bi ti pac moralo bit jasno da se taka napaka ne sme zgoditi, zato organiziraj svoje delo tako, da do take napake ne bo prislo. Ce tega nisi sposoben: adijo!), druge so take kjer damage control dela in te sef samo okurca (in letis sele ce se ti taka napaka ponavlja), tretje napake so pa take ki jih delamo vsi (sploh ko smo zmatrani, zivcni, etc.) in se jih tud dolocen delez tolerira.

Tega na nasih faksih ni. Ce ne drugega bi mirno lahko izkljucili vsakega ki goljufa na izpitih (za katere vecina tukaj pravi da so itak ves cas lazji, pa jih vseeno studenti ne znajo resit), ki kupi seminarje, diplome, ki plagiatizira (BTW zarad tega ne odletis, samo mogoce bo malo dlje trajalo da dobis zeljeni naziv), etc.

Profesorji in ucni sistem je pa itak cvetka on its own, tam bi moral pa nekdo ornk po dreku pomesat...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Matthai ::

Ne bom sedaj razlagal za kakšno napako je šlo, ampak če ti človek zavestno prekrši varnostne postopke in potem naredi še napako - bo pač odgovarjal.

Poleg tega... študent izve na začetku leta kdaj mora oddati končno nalogo. In dva dni prej pride z izgovorom, zakaj ni mogel narediti naloge...

Pa poglejmo kako je v firmi. Zaposleni ve do kdaj je deadline. Če ga zamudi - iz KATEREGAKOLI razloga - bo posel propadel.

That is real life.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

guest #44 ::

jype je izjavil:

To je vse skupaj BS. Ogromno znanja in izkušenj mora sposoben človek posedovati že zato, ker so možgani stroj za razpoznavanje vzorcev, ki seveda ne more delovati učinkovito, če nevronska mreža ni napolnjena s primeri, podobni tistemu, ki ga obravnava.

Študiranje tehničnih ved je v veliki meri matematični drill ne zato, ker bi kdo rad študente jebal v glavo, ampak zato, ker si z zadostno količino drilla lahko vizualiziraš kako se obnašajo diferencialne enačbe, kako različni členi vplivajo nanje in tudi kaj to dejansko pomeni za problem, ki ga rešuješ.

Enako velja na vseh drugih področjih - problemi postanejo težki, ko ne obstajajo podobni in že rešeni problemi, na katere bi bilo mogoče zreducirati prvotnega in odkrivanje tople vode je običajno rezervirano predvsem za tiste, ki so šolo obesili na klin zato, ker "se je brezveze piflat stvari na pamet".


Sej če bi imeli čip v glavi ne pomeni, da ljudje nebi več vadili.
Občutek za vrednosti še vedno moreš imeti. Čip v glavi bi bil precej uporaben za kake družboslovce. Sicer pa kdo je rekel, da nebi morli imeti tudi čipa za beleženje vzorcev?

Logično specialisti bodo vedno potrebovali detaljno znanje in razumevanje svojega področja, ampak recimo če bom doma delal kaj in bom rabu vedet točne mere nekega profila, da bom lahko nekaj začrtal...bo to takoj dostopno.

V šoli je tud dovolj stvari, kjer rabiš si nekaj zapomnit iz enega področja, ki ga ne rabiš pogosto, da rešiš nekaj na tvojem področju. Ali pa če rabiš zgolj rešit nek vmesni problem.
Pač spet je fora z tem...eno so inženirji, eno fiziki, eno pa matematiki. Prvi običajno ne rabijo se poglabljat v zadevo tko kot ostali dva.
Neko z globokim razumevanjem, reši problem...pove za katero območje je uporaben. Drugi pa si to zapomne in uporablja, ko pa stvar ne bo zadostovala, se bo lahko poglobil, ampak dokler dela, dela.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pri branju tiskane knjige si zapomnimo več

Oddelek: Novice / Ostale najave
448932 (6851) Rudolf
»

Možgani so neverjetno pozabljivi (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7113910 (10837) Lion29
»

Fak. FE LJ

Oddelek: Šola
201845 (1359) gansta
»

Telefoni poneumljajo (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
586938 (4793) BigWhale
»

Analiza (lastnih) misli (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
505095 (4207) Thomas

Več podobnih tem