Slo-Tech - Debate o uporabi računalnikov v izobraževalnem procesu tečejo že dlje časa, pametnih odgovorov pa še vedno ni. Računalniki so koristni in nujno potrebni, kjer problemov drugače ne bi mogli reševati. Confrad Wolfram se je že pred leti jezil, zakaj pri matematiki učimo računstvo namesto konceptov in razumevanja. Z računalnikom lahko enostavno prikažemo aproksimacijo ploščine kroga z včrtanim večkotnikom, ki mu povečujemo število oglišč, ali spreminjanje rešitev diferencialnih enačb v odvisnosti od parametrov in začetnih pogojev. Precej bolj zagonetno pa je vprašanje, ali računalniki koristijo pri opravilih, ki jih že stoletja ljudje uspešno izvajajo tudi brez njih - recimo pri delanju zapiskov.

Nova raziskave kažejo, da...

Science Blog - Se vam v dobi interneta in obče dosegljivosti informacij zgodi, da se za božjo voljo ne morete spomniti drobcev podatkov, za katere bi še pred dvajsetimi leti prisegli, da se jih ni težko spomniti? Odkar si nam zaradi mobilnih telefonov ni treba več zapomniti telefonskih številk, zaradi satelitske navigacije točnih napotkov in interneta informacij, se zastavlja vprašanje - ali smo zaradi vseh tehnoloških pomagal vedno bolj neumni? Znanstveniki z Univerz Columbia in Wisconsin ter Harvarda so raziskali tako imenovan Googlov učinek in ugotovili, da dejansko obstoji. Zaradi interneta se spreminja količina in vrsta podatkov, ki si jih zapomnimo, a to nas ne poneumlja.

Kot pišejo v članku Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips, ki...

Slashdot - Dobili smo uradno potrditev tega, kar vsi že dolgo časa vemo. Privlačna dekleta pripadnike močnejšega spola poneumljajo - k sreči le začasno. Psihologi na Radbound University so namreč osuplo obstali, ko je eden izmed njihovih kolegov v pogovoru z neznanim privlačnim dekletom napel vse kriplje, da bi jo očaral. Hkrati je povsem pozabil, kje stanuje, ko ga je dekle pobaralo o naslovu. Takoj so zbrali 40 študentov in opravili raziskavo na to temo, katere rezultate so objavili v članku Interacting with women can impair men’s cognitive functioning v Journal of Experimental Social Psychology.

Ti so morali najprej opraviti test, ki je meril njihove kognitivne funkcije. Opazovali so tok črk in čim hitreje ugotavljali, če je prikazana črka enaka prejšnji. Nato so jih polovico posadili v družbo čednih mladenk za sedem minut, drugo polovico pa v bližino moških kolegov. Rezultati so bili bolj predvidljivi kot angleško vreme. Čim privlačnejša se je sogovornica zdela študentom, tem slabše so...

Slo-Tech - Danes se v bolgarskem Plovdivu končuje 21. mednarodna računalniška olimpiada, kjer je med 83 ekipami v konkurenci sodelovala tudi slovenska. Tekmovalci so imeli dva tekmovalna dneva. Vsak dan so morali rešiti štiri algoritemske naloge, tako da napišejo program v jeziku C, C++ ali Pascal. Tekmovalce so pričakali računalniki, na katerih je bil nameščen Ubuntu 8.04, prevajalniki gcc, g++ oz. Free Pascal, razhroščevalnika gdb in ddd ter dokumentacija STL.

Slovenska ekipa v sestavi Žiga Ham (ERSŠG Ljubljana), Nace Hudobivnik (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Matej Aleksandrov (Gimnazija Bežigrad) in Matjaž Leonardis (Gimnazija Bežigrad) se je tokrat vrnila praznih rok, saj se nihče izmed njih ni uvrstil med prvo...

Slashdot - Izum optičnega kabla je spremenil veliko stvari, predvsem pa čas prenosa podatkov ter način komunikacije preko svetovnega spleta. Za vse to razkošje, ki ga sedaj uživamo, se lahko zahvalimo trem znanstvenikom, ki so s svojim delom postavili temelje tehnologije, ki jo danes uporabljamo.

Trud, ki so ga v razvoj teorij vložili Roy J. Glauber, John L. Hall in Theodor W. H&#228nsch je sedaj priznala tudi švedska akademija znanosti, saj bodo vsi trije prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Na podelitvi, ki bo 10. decembra v Stockholmu, bo polovico nagrade prejel Glauber, drugo polovico pa Hall in H&#228nsch.

CNet - AMD to leto ni bil ravno pretirano aktiven, saj je bolj utrjeval svoj položaj s svojimi Athlon procesorji. To pa ne pomeni, da se bo naslednje leto ponovil isti scenarij, saj ima AMD kar nekaj asov v rokavu, s katerimi lahko Intelu povzroči kar nekaj preglavic. Še pred začetkom naslednjega leta, bo AMD agresivno napadel trg prenosnikov s procesorjema Duron, ki bo deloval s frekvenco 1.2 GHz in 1.3 GHz Athlonom. V prvi polovici pa bo AMD napadel prenosnike še z 1.3 GHz Duronom, 1.5 GHz (1800) Athlonom in Athlonom 1900 (Pentium rating). Vsi ti trije čipi se bodo ponašali z manjšo porabo energije, saj bodo bazirali na jedru Thoroughbred (Athlon) ali Appaloosa (Duron). Na desktop računalnikih ne bo nič manj živahno, saj se nam obetajo Athlon 2200, 2400 in 2600, proti koncu leta 2002 pa bo jedro Thoroughbred zamenjal Barton, ki bo vseboval tehnologijo SOI. S pomočjo te tehnologije, bodo Athloni postali še bolj varčni z energijo in obenem še bolj zmogljivi kot prej. AMD po Intelovemu...