Guardian - Nekako je sprejet konsenz, da je branje na računalniškem zaslonu neudobno in slabše od branja tiskanega časopisa ali knjige. Precej trši oreh pa je vprašanje, ali je bolje brati e-knjige na kakovostnem bralniku ali klasične papirnate knjige. E-črnilo je pač že zelo dober približek papirju. Norveška študija poizkuša poiskati odgovore.
Občutke ob branju je težko kvantificirati in vsak bo bral na način, ki mu bolj ustreza. Lahko pa izmerimo, koliko in kako dobri si ljudje zapomnijo po branju na različne načine. Raziskovalci so zato vzeli 50 ljudi, jih razdelili v dveh skupini in jima dali prebrati novelo ameriške pisateljice Elizabeth George. Polovica je brala na papirju, druga polovica pa z e-bralnika. Po branju so preverjali, kako dobro so si zapomnili zgodbo. Ugotavljali so tako poznavanje same zgodbe kakor tudi zaporedja dogodkov.
Prav v slednji kategoriji so bili uporabniki e-bralnika slabši. Medtem ko se oboji približno enako vživeli v zgodbo in njeno bistvo odnesli v enaki meri, kar je v nasprotju z rezultati nekaterih predhodnih študij, je bilo poznavanje zaporedja dogodkov bistveno različno. Raziskovalci pravijo, da je razlog za to fizičen občutek obračanja strani in kopnenja kupa neprebrani strani na desni strani knjige, česar pri e-bralniku ni. To naj bi podzavestno pomagalo pri vzpostavljanju vrstnega reda dogodkov v knjigi.
Podobno raziskavo so opravljali lani, ko je 72 norveških srednješolcev bralo tekst bodisi na papirju bodisi v obliki PDF na zaslonu. Ugotovili so, da je prva skupina bistveno več odnesla od teksta, saj so bili njihovi rezultati na preverjanju razumevanja boljši. Kaj pa e-učbeniki? Raziskave kažejo, da njihova uporaba ne izboljšuje kakovosti izobraževalnega procesa, a je mogoče najti tudi takšno, ki trdi, da si učenci v tem primeru zapomnijo več.
Zaključek vseh teh informacij pa je v slogu večine raziskav: potrebne so dodatne raziskave.
"prebrati novelo ameriške pisateljice Elizabeth George"
Koji K**** je za življenje KOGARKOLI na tem zakotnem planetu pomembno, koliko si bralec zapomni, ko čita NOVELO. NOVELO?!
Mi bo pomnjenje novele obogatilo čustveno življenje? Razširilo obzorja? Mi pomagalo pri graditvi poklicne kariere? Biti boljši roditelj? Boljši človek? Hmm. Katere novele (romane?) pa? Vojna in mir? Spolno življenje rimskih papežev? Sultan Emir in njegov poredni harem?
Bom rekel drugače: 1. Če ne bi bilo spleta (ki jasno ni tiskan medij, ding, ding!), bi bile gore, kaj gore, gorovja znanja nedosegljiva! Medtem, ko se knjiga tiska, distribuira, prodaja in na koncu še vzame čas za branje, vmes najdem 1000x toliko informacij, pomnim pa selektivno - izluščim pomembne info, ostale vržem v deželo pozabe. Splet ali e-knjiga, no difference. Oba elektronska medija, oba očem dosegljiva preko monitorja. Elektronski mediji omogočajo to, česar nobena knjiga nikoli ne bo mogla - hitrost, dosegljivost, možnost iskanja specifičnih informacij, scrollanje (skeniranje podatkov) s svetlobno hitrostjo tipa Arnie v Twins, ... the list is endless. Četudi papir omogoča za mišjo dlako boljše pomnenje, je to res kakšna prednost? ob upoštevanju vseh njegovih slabosti? 2. Ali je res pomembno, kako podrobno si nekdo zapomni vsebino? Kronologijo dogodkov? Ali je pomembno izluščiti nauke? Bistvo? Je to kdo testiral? Na tem strahotnem vzorcu celih 50 ljudi oz. 72 srednješolcev? Aja, saj res: "Medtem ko se oboji približno enako vživeli v zgodbo in njeno bistvo odnesli v enaki meri, kar je v nasprotju z rezultati nekaterih predhodnih študij." GOOD JOB!
Ali hoče članek le povedati, da moramo vse spraviti na predelan les namesto naftno-plastične svetleče se diode? In ker si bomo zapomnili celih 2,453% več detajlov v neki bukli, ki je pojutrišnjem zastarano znanje, je treba še za par Amazonskih prašumadij hoste zrušit, ker bo treba vse e-vire natisniti? Dobro, še par 10 kartuš per homo sapiens in kakšen printer dodajmo zraven, pa pokrijemo nafto za tiste diode x3. OK, OK, x50.
Kakšen pa bi bil rezultat, če bi namesto neke novele testirali strokovni tekst? In kakšna natančno bi bila razlika v kakovosti "pomnjenja"? In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Koji K**** je za življenje KOGARKOLI na tem zakotnem planetu pomembno, koliko si bralec zapomni, ko čita NOVELO. NOVELO?!
In malo spremenim:
Koji K**** je za življenje KOGARKOLI na tem zakotnem planetu pomembno, koliko si bralec zapomni, ko čita periodični sistem kemijskih elemntov, matematičnih formu!?
Mi bo pomnjenje novele obogatilo čustveno življenje? Razširilo obzorja? Mi pomagalo pri graditvi poklicne kariere? Biti boljši roditelj? Boljši človek? Hmm. Katere novele (romane?) pa? Vojna in mir? Spolno življenje rimskih papežev? Sultan Emir in njegov poredni harem
?
S takšnimi neumnostmi se lahko toloži le najstnik v osnovni šoli, ki ima slovenščino cvek, ter se pritožuje zakaj mora brati Antigono.
Naprej se ne bom spoščal, ker pojma nimaš kaj ti da branje in kako delujejo možgani in neuroni. Me pa žalosti, da lahko nekdo spušča tako retardirane komentarje.
hehe, Markoff, si se pa razpištolu.. kaj te je pa v tako jezo spravlo.. čist nedolžna raziskava .
Pomoje bi pri e-bralnikih to rešil že en dober indikator ki bi jasno kazal v katerem delu knjige si. Na mojem Kindlu je tista črtica tako tanka da jo komaj opazim/vidim .
Kakšen pa bi bil rezultat, če bi namesto neke novele testirali strokovni tekst? In kakšna natančno bi bila razlika v kakovosti "pomnjenja"? In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?
Aja, da komentirma še tole. Če bolje pomniš pomeni, da si lahko veliko bolje zapomniš tudi strokovni tekst in to v nekem določenem trenutku iz (hypocampusa) preneseš v teorijo. Da ne boš več kvasil neumnosti ti resnično priporočam kakšno knjigo kako delujejo možgani. Na gospodarcu je do konca avgusta dobra rastava, kjer ti lahko razširi tvoja omejena obzorja.
@markoff: Ne vem, če si se hecal ali ne, ampak knjiga Spolno življenje papežev resnično obstaja. Jo imam doma. Sedaj me zanima, če resnično obstaja knjiga z naslovom Sultan Emir in njegov poredni harem?
@markoff: Ne vem, če si se hecal ali ne, ampak knjiga Spolno življenje papežev resnično obstaja. Jo imam doma. Sedaj me zanima, če resnično obstaja knjiga z naslovom Sultan Emir in njegov poredni harem?
Obstaja, prebral, si nisem zapomnil imena niti enega papeža. Se pa dobro spomnim bistva.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
"Raziskovalci pravijo, da je razlog za to fizičen občutek obračanja strani in kopnenja kupa neprebrani strani na desni strani knjige, česar pri e-bralniku ni. To naj bi podzavestno pomagalo pri vzpostavljanju vrstnega reda dogodkov v knjigi."
Markoff ima vseeno dober argument. 50 oz 72 ljudi za vzorec... je presneto malo. Zelo pomembna je tudi hitrost branja. Sam opazim, da če knjiga ni zanimiva pač začnem hitreje brati... posledično si manj zapomnim. Če je zanimiva pa včasih kak odstavek preberem še enkrat.
Tudi kdorkoli se ukvarja z hitrostnim branjem lahko potrdi isto.
Kaj hočem z tem reči... veliko je parametrov že pri eni taki stvari kot je branje knjige. To, da ne vidiš kje točno v knjigi si... se mi zdi malce za lase privlečeno. Itak pa ima npr. kindle pokazalnik, pa verjetno drugi tudi.
Meni se zdi zelo važno, koliko poznajo delovanje bralnika in ali so ga že kdaj uporabljali... Ko se učiš delati z bralnikom in si nad njim ne/navdušen, te vsebina knjige pač ne zanima toliko.
Prihaja Nodi>S takšnimi neumnostmi se lahko toloži le najstnik v osnovni šoli, ki ima slovenščino cvek, ter se pritožuje zakaj mora brati Antigono.
Naprej se ne bom spoščal, ker pojma nimaš kaj ti da branje in kako delujejo možgani in neuroni. Me pa žalosti, da lahko nekdo spušča tako retardirane komentarje.
Predvidevam, da sta bila pri slovenščini v isti klopi;)
Meni se zdi tale raziskava malce za lase privlecena. V osnovni soli sem bral ogromno knjig, tako da mi tista obvezna dela niso bila noben problem. Kakor pa sem prisel v srednjo solo, sem nehal brat (no, razen to kar je bilo nujno potrebno za preizkus znanja). Odkar imam Kindla, berem veliko vec! Ce ne drugega pa zvecer, ce sem seveda se v stanju (da nisem prevec zaspan). Meni zadosca tisti procent v kotu, da vem kje v knjigi sem in pa kako hitro se tisti procent premika, mi pove kako "debela" je knjiga.
To, koliko vec oz. manj si zapomni bralec enega in drugega se mi pa zdi neumna primerjava, saj si vsak zapomni drugace, ne glede na vir. Je pa res da je razlika ze v sami pisavi (dolocene pisave so lazje berljive kot druge) in nam ze to lahko pomeni razliko. V glavnem ce gledamo abstraktno, bi moralo biti vseeno ali beremo knjigo ali e-knjigo, ali beremo na e-bralniku ali pa kar na telefonu/tablici/racunalniku.
Res da delam z racunalniki in moj vir vecine informacij je internet, s katerega si vec zapomnim kot pa iz tiskane izdaje. Pravi primer je knjiga Windows 95, ki sem si jo takrat se sposodil. Kar nekaj stvari mi ni bilo jasnih in sem moral listat sem in tja, brez knjige na kolenih pa menda ne bi mogel nicesar naredit (takrat sem bil novinec za racunalnikom, navajen DOSa :D ) oz. bi mi vzelo kaksen 10-kratnik casa. Sedaj pa vzamem pdf dokument opsi-ja recimo in ga preberem, si zapomnim kaj sem prebral in to potem izvedem v praksi.
Pac kot pravim, ljudje smo razlicni in marsikdo je ze v osnovi proti e-bralnikom, tako da med samim branjem se razmislje "kaj mi je bilo tega treba?", pa smo tam, da si manj zapomni (delo z odporom - tudi branje sodi sem - je vedno manj produktivno, kot pa z veseljem).
Verjetno ne rabimo knjig in raziskav ampak moramo lepo umret. Nova generacija, ki se že s padi igra namesto z igračami, teh problemov verjetno ne bo imela.
Verjetno ne rabimo knjig in raziskav ampak moramo lepo umret. Nova generacija, ki se že s padi igra namesto z igračami, teh problemov verjetno ne bo imela.
Seveda ne ker sploh ne bodo brali.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Sicer to ni prva raziskava, ki kaže na to, da si več zapomnimo iz tiskane knjige, kot pa zaslona, ampak vzorec ljudi je pa res majhen. Že to, da si vsak posameznik različno zapomni, močno vpliva na rezultat. Nekatere druge raziskave so sicer študirale še kako vpliva pisava na zaslonu (velikost, oblika) na količino informacij, ki si jih zapomnimo. Ugotovili so, da si več zapomnimo pri "netipičnih" pisavah (je pa branje počasnejše). Vsaka stran ima prednosti in slabosti (najbrž je ena največjih prednosti iz elektronskih virov možnost iskanja). Meni je sicer všeč občutek tiskane knjige, tudi berem lažje, se pa strinjam, da bo treba to zamenjat v prihodnosti. Ta raziskava bi morala biti bolj povod za nadaljni razvoj e-bralnikov, kot pa da zavira njihovo uporabo.
Še na komentar Markoff-a glede pomnenja: Tvoje celotno znanje, tvoja osebnost in sposobnosti so rezultat tvoje zmožnosti, da si stvari zapomniš. Sicer nebi znal pisati, uporabljati računalnika in komentirati te novice. Res da zapominjanje ni vse, je pa podlaga za razumevanje, za inovacije in še mnogo stvari. Po googlu malo poišči članke o ljudeh, ki nimajo dolgotrajnega spomina.
Če si želim zapomniti podrobnosti, moram imeti papirnato obliko, res pa kr hvalijo Amazonov bralnik, katerega še nisem sprobal.
To kar pa nameravajo dati v šole, bo pa navadna tablica in vrjetno PDF knjige/učbeniki... Zdej vprašanje, če bodo te tablice dodatno kvarile oči, ker to dosežeš tudi s knjigo ob slabši svetlobi? Sam pred LCDjem ne zdržim več kot 10 ur dnevno z vmesnimi premori, sem si pa s tem dobro poslabšal vid.
V splošnem ni pomembno koliko so zapomniš iz nekega romana. Je pa zanimivo, da zaradi fizične knjige možgani lepše sprocesirajo podatke in jih spravijo v neko logično zaporedje. V novici je bilo zapisano da k temu pripomore fizično večanje in manjšanje kupčka papirja. Morda bi bilo potem smiselno v bralniku vključiti vedno viden trackbar, ki bi točno kazal kje v knjigi trenutno smo?
Osebno pa mi ni pretirano pomembno ali si točno zapomnim vrstni red poglavij v nekem naključnem romanu. Zadovoljstvo ob prebrani zgodbi zadostuje. Kar pa se tiče učenja strokovnih del pa vsekakor papirnata oblika zmaga, predvsem zaradi pripiskov narejenih s svinčnikom tekom branja. Ali to, ali pa mi vonj po papirju stimulira možgane, da vklopijo funkcijo pomnenja, nevem :)
hehe, Markoff, si se pa razpištolu.. kaj te je pa v tako jezo spravlo.. čist nedolžna raziskava .
Pomoje bi pri e-bralnikih to rešil že en dober indikator ki bi jasno kazal v katerem delu knjige si. Na mojem Kindlu je tista črtica tako tanka da jo komaj opazim/vidim .
Ta Kindlov feler je res težko razumljiv in tudi app za iPad tega nima. So pa v iBooks številke strani, spreminjaš lahko tip in velikost fonta, barvo ozadja, klikneš besedo in izbereš define/wiki/web..., izredno priročno je vračanje z opomb na koncu knjige na zadnjo stran, na kateri si bil, v GoodReaderju (kot v vsakem spodobnem pdf editorju) lahko zraven pišeš še svoje opombe.
Gotovo ima vonj knjigarne in papir pod prsti za ljudi, ki radi berejo, nezamenljiv šarm, ampak če bereš, kot mnogi, več knjig hkrati, je e-bralnik priročen, tudi prostora ne zasedajo več gore knjig in, kar ni povsem nepomembno, tako kot film tudi knjigo danes dobiš takoj ko izide, zastonj in imaš s tem tudi možnost začeti z branjem in knjigo, če ti res ne sede, zamenjati z drugo, medtem ko si v primeru, da si jo kupil za €20, finančno in emocionalno investiran in se utegne zgoditi, da bereš do konca, kar sicer morda ne bi. Če si pač tak tip človeka, ki v gostilni pojé hrano, tudi če mu ni ravno všeč, ker jo je pač plačal.
Saj tako ti napiše Kindle, v % glede na lokacijo, vizuelno na premici, ni pa števila strani. iBook na iPadu isto nariše črto, nad njo npr. 189/517 (št. strani/vseh strani) in desno še koliko strani je do konca poglavja. V tem primeru bi bili še % zraven že preveč.
pa sej to ni mišljeno da ti spermljaš koliko je še do konca, tako da te številke in % niso nek pokazatelj, gre za to da ko bereš imaš stalno občutek kje si in tega en veš zavedno.
Tale je res dobra, joke of the day. "In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?"
Short story ni čist enako kot novela sta si pa podobni.... Kakorkoli jaz raje berem knjige s platnicami in papirjem ker sem že od zmeraj bral tako in me ne mika gledati ure in ure v ekran z namenom, da bi bral.
pa sej to ni mišljeno da ti spermljaš koliko je še do konca, tako da te številke in % niso nek pokazatelj, gre za to da ko bereš imaš stalno občutek kje si in tega en veš zavedno.
je res, ampak ta procentualni zapis mi je tečen. Najbolj subtilno bi bil kak progress bar, če mene vprašaš.
Kakorkoli jaz raje berem knjige s platnicami in papirjem ker sem že od zmeraj bral tako in me ne mika gledati ure in ure v ekran z namenom, da bi bral.
Situacija bi se obrnila če bi dosti potoval naokoli, kjer prevažanje knjig pač postane tečno.
Meni je bilo zelo tečno tudi paziti na knjigo, za katero sem plačal 20 ali več eurov, da je ne poškodujem med prevažanjem. Ali pa zvečer med branjem v postelji. E-readerji so zakon!
Tale je res dobra, joke of the day. "In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?"
Short story ni čist enako kot novela sta si pa podobni.... Kakorkoli jaz raje berem knjige s platnicami in papirjem ker sem že od zmeraj bral tako in me ne mika gledati ure in ure v ekran z namenom, da bi bral.
Navadiš se branja z zaslona, tako kot se navadiš drugih digitalnih sprememb, pri dobri knjigi pa itak padeš v posebno stanje zavesti in ne razmišljaš kako bereš. Razen če imaš averzijo do vseh zaslonov in si teletekst printaš na papir, ali če rabiš s prstom slediti stavkom.
Po moje nepomembno. Človek je od petega leta dalje bral knjige na papirju, potem presedla na bralnik in naslednje leto sodeluje v raziskavi. Občutek je malo drugačen, čez 15 let se bo pa navadil in ne bo nobene razlike v pomnenju. Razvoj gre naprej in mi tudi in naši možgani tudi, navadimo se na vse novo in se prilagodimo. Možgani so čudovito zmogljiv stroj, razen pri tistih, ki so bolj navajeni razmišljati s tumorjem na debelem črevesu (žalost, žalost, ni malo takih).
To se mi zdi podobno, kot da bi kromanjonski človek v raziskavi ugotovil, da je udomačen konj škodljiv, ker lahko z njim enostavno zvlečemo uplenjenega mamuta v tabor, kar ščasoma povzroči zmanjašanje mišične mase, ki jo potrebujemo za vlačenje uplenjenega mamuta v tabor. Do voza ne bi potem nikoli prišli.
Vidim, da nisi najbolj brihtne sorte. In če te citiram: In malo spremenim: S takšnimi neumnostmi se lahko toloži le najstnik v osnovni šoli, ki ima slovenščino cvek, ter se pritožuje zakaj mora brati Antigono. Naprej se ne bom spoščal, ker pojma nimaš kaj ti da branje in kako delujejo možgani in neuroni. Me pa žalosti, da lahko nekdo spušča tako retardirane komentarje.
Hmm, s svojimi slavističnimi prvinami si dokazal, da si nedvomno tako po sposobnosti pomnjenja slovničnih pravil kot tudi po kakovostni usvojitvi le-teh tako zelo zasenčil mojo malenkost, da res nima smisla, da se še naprej spuščaš na moj nivo. N'est pas?
hehe, Markoff, si se pa razpištolu.. kaj te je pa v tako jezo spravlo.. čist nedolžna raziskava .
Pomoje bi pri e-bralnikih to rešil že en dober indikator ki bi jasno kazal v katerem delu knjige si. Na mojem Kindlu je tista črtica tako tanka da jo komaj opazim/vidim .
Nedolžna raziskava, true. Namigovanje (zaključkov ni videti) na to, da bi morali nadaljevati s papirologijo, pa manj nedolžno.
Kakšen pa bi bil rezultat, če bi namesto neke novele testirali strokovni tekst? In kakšna natančno bi bila razlika v kakovosti "pomnjenja"? In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?
Aja, da komentirma še tole. Če bolje pomniš pomeni, da si lahko veliko bolje zapomniš tudi strokovni tekst in to v nekem določenem trenutku iz (hypocampusa) preneseš v teorijo. Da ne boš več kvasil neumnosti ti resnično priporočam kakšno knjigo kako delujejo možgani. Na gospodarcu je do konca avgusta dobra rastava, kjer ti lahko razširi tvoja omejena obzorja.
Markoff ima vseeno dober argument. 50 oz 72 ljudi za vzorec... je presneto malo. Zelo pomembna je tudi hitrost branja. Sam opazim, da če knjiga ni zanimiva pač začnem hitreje brati... posledično si manj zapomnim. Če je zanimiva pa včasih kak odstavek preberem še enkrat.
Tudi kdorkoli se ukvarja z hitrostnim branjem lahko potrdi isto.
Kaj hočem z tem reči... veliko je parametrov že pri eni taki stvari kot je branje knjige. To, da ne vidiš kje točno v knjigi si... se mi zdi malce za lase privlečeno. Itak pa ima npr. kindle pokazalnik, pa verjetno drugi tudi.
Kolega Miha, si certificirano funkcionalno pismen. Zelo dobro si razbral med vrsticami marsikaj, kar sem želel napisati, pa sem se morda malce nerodno izrazil. Po drugi strani kakšen kvazi junak angleških risank malce manj izstopa v tej prvini.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Še na komentar Markoff-a glede pomnenja: Tvoje celotno znanje, tvoja osebnost in sposobnosti so rezultat tvoje zmožnosti, da si stvari zapomniš. Sicer nebi znal pisati, uporabljati računalnika in komentirati te novice. Res da zapominjanje ni vse, je pa podlaga za razumevanje, za inovacije in še mnogo stvari. Po googlu malo poišči članke o ljudeh, ki nimajo dolgotrajnega spomina.
Se globoko strinjam. Vendar v članku ali v raziskavi nisem videl ničesar podobnega tej razlagi. Hence criticism.
Tale je res dobra, joke of the day. "In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?"
Dopolnjujem: "faktografsko pomnjenje". Raziskava je več kot očitno ciljala točno na to.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Vidim, da nisi najbolj brihtne sorte. In če te citiram: In malo spremenim: S takšnimi neumnostmi se lahko toloži le najstnik v osnovni šoli, ki ima slovenščino cvek, ter se pritožuje zakaj mora brati Antigono. Naprej se ne bom spoščal, ker pojma nimaš kaj ti da branje in kako delujejo možgani in neuroni. Me pa žalosti, da lahko nekdo spušča tako retardirane komentarje.
Hmm, s svojimi slavističnimi prvinami si dokazal, da si nedvomno tako po sposobnosti pomnjenja slovničnih pravil kot tudi po kakovostni usvojitvi le-teh tako zelo zasenčil mojo malenkost, da res nima smisla, da se še naprej spuščaš na moj nivo. N'est pas?
hehe, Markoff, si se pa razpištolu.. kaj te je pa v tako jezo spravlo.. čist nedolžna raziskava .
Pomoje bi pri e-bralnikih to rešil že en dober indikator ki bi jasno kazal v katerem delu knjige si. Na mojem Kindlu je tista črtica tako tanka da jo komaj opazim/vidim .
Nedolžna raziskava, true. Namigovanje (zaključkov ni videti) na to, da bi morali nadaljevati s papirologijo, pa manj nedolžno.
Kakšen pa bi bil rezultat, če bi namesto neke novele testirali strokovni tekst? In kakšna natančno bi bila razlika v kakovosti "pomnjenja"? In zakaj natančno je "pomnjenje" pomembno? Potrebno?
Aja, da komentirma še tole. Če bolje pomniš pomeni, da si lahko veliko bolje zapomniš tudi strokovni tekst in to v nekem določenem trenutku iz (hypocampusa) preneseš v teorijo. Da ne boš več kvasil neumnosti ti resnično priporočam kakšno knjigo kako delujejo možgani. Na gospodarcu je do konca avgusta dobra rastava, kjer ti lahko razširi tvoja omejena obzorja.
Markoff ima vseeno dober argument. 50 oz 72 ljudi za vzorec... je presneto malo. Zelo pomembna je tudi hitrost branja. Sam opazim, da če knjiga ni zanimiva pač začnem hitreje brati... posledično si manj zapomnim. Če je zanimiva pa včasih kak odstavek preberem še enkrat.
Tudi kdorkoli se ukvarja z hitrostnim branjem lahko potrdi isto.
Kaj hočem z tem reči... veliko je parametrov že pri eni taki stvari kot je branje knjige. To, da ne vidiš kje točno v knjigi si... se mi zdi malce za lase privlečeno. Itak pa ima npr. kindle pokazalnik, pa verjetno drugi tudi.
Kolega Miha, si certificirano funkcionalno pismen. Zelo dobro si razbral med vrsticami marsikaj, kar sem želel napisati, pa sem se morda malce nerodno izrazil. Po drugi strani kakšen kvazi junak angleških risank malce manj izstopa v tej prvini.
Verjetno si mislil Jožeta Toporišiča, ki je pri svojih 87 letih še kako živ.
Hmm, s svojimi slavističnimi prvinami si dokazal, da si nedvomno tako po sposobnosti pomnjenja slovničnih pravil kot tudi po kakovostni usvojitvi le-teh tako zelo zasenčil mojo malenkost, da res nima smisla, da se še naprej spuščaš na moj nivo. N'est pas?
Moja lenoba pri upopštevanjeu slovničnih pravil ni v nobeni korelaciji s tvojo neumnostjo. Mimogrede si si zadnji francoski izraz zapomnil ali si ga poiskal na spletu, da zgledaš bolj "pametno"?
.Franc Toporišič se centrifugira v grobu...
Brez zamere, vendar bi se glede na neumnosti, ki jih pišeš tudi tvoja starša.
1. Če ne bi bilo spleta (ki jasno ni tiskan medij, ding, ding!), bi bile gore, kaj gore, gorovja znanja nedosegljiva! Medtem, ko se knjiga tiska, distribuira, prodaja in na koncu še vzame čas za branje, vmes najdem 1000x toliko informacij, pomnim pa selektivno - izluščim pomembne info, ostale vržem v deželo pozabe. Splet ali e-knjiga, no difference. Oba elektronska medija, oba očem dosegljiva preko monitorja. Elektronski mediji omogočajo to, česar nobena knjiga nikoli ne bo mogla - hitrost, dosegljivost, možnost iskanja specifičnih informacij, scrollanje (skeniranje podatkov) s svetlobno hitrostjo tipa Arnie v Twins, ... the list is endless. Četudi papir omogoča za mišjo dlako boljše pomnenje, je to res kakšna prednost? ob upoštevanju vseh njegovih slabosti?
Aja, da pokomentiram še tole tvojo neumnost glede spleta, ki je v korelaciji s pomnenjem. Zaradi spleta je naš "short term memory" postal, globoko okrnjen. Ti se tega ne zavedaš ker je tebi pomnenje na drugem tiru, nekaterim pa to povzroča ogromne probleme (tudi tebi, vendar se tega ne zavedaš) pri rutinskih opravilih.
Evo preberi si malce zadeve in se ne obnašaj otročje:
Sicer je tole samo en članek in prvi, ki sem ga našel, boljšega pa lahko najdeš v reviji Monitor (mislim da številka maj 2014), kjer najdeš kar obsežno razložene zadeve in kjer se avtor sprašuje zakaj ima toliko težav, pri pomnenju tistega kar mu je žena rekla naj prinese iz trgovine eno uro pred tem. Sporoči na privatno sporočilo pa ga bom poiskal in ti ga poslal.
P.s. močno ti priporočam da si prebereš kakšno knjigo o možganih.
Sicer sem prilepil samo en članek in prvi, ki sem ga našel, boljšega pa lahko najdeš v reviji Monitor (mislim da številka maj 2014), kjer najdeš kar obsežno razložene zadeve in kjer se avtor sprašuje zakaj ima toliko težav, pri pomnenju tistega kar mu je žena rekla naj prinese iz trgovine eno uro pred tem. Sporoči na privatno sporočilo pa ga bom poiskal in ti ga poslal.
Debilno je, da pri nas šolajoča se mularija oz. njihovi starši/stari starši še vedno v vrstah čakajo na določeno knjigo v lokalni knjižnici, saj jo vsi hkrati dobijo v obvezno branje. Namesto, da bi pristojno MIZŠ tistih ducat knjig domačega branja, bralne značke in maturitetnega čtiva pretopila v elektronsko obliko in zanje pridobila/kupila dovoljenje za kopiranje.
