Izkaže se, da Facebook teoretično lahko hrani tudi to. Ideja ni nova, saj nekaj podobnega počne tudi Gmail. Če pišete elektronsko sporočilo v Gmailu in ga ne shranite pred zaprtjem brskalnika, ga Google med Osnutke shrani za vas. To je koristno v primeru, da se vam brskalnik sesuje ali vas kaj iztiri kaj drugega, da vam ni treba pošte sestavljati od začetka. Spletna stran ima kodo, ki zapisano sproti pošilja na strežnik, kjer se shranjuje. Pri Gmailu to vemo.
Kaj pa Facebook? Če napišete nekaj besed na Facebooku in poizkusite stran zapreti brez objave, vas bo Facebook vprašal, ali to želite ali pa niste morebiti pozabili klikniti Objavi. To nakazuje, da ne bi bila nobena težava beležiti, kaj so ljudje želeli objaviti, pa so si premislili. Temu pravimo samocenzura in je v resnici še bistveno bolj uporabna od objavljenih informacij, saj kaže, kaj so ljudje mislili, pa potem iz takega ali drugačnega razloga niso želeli deliti. Načeloma so to bolj osebne ali kontroverzne teme.
Študent na Carneige Mellon University, ki dela prakso v Facebooku, in strokovnjak za podatkovno rudarjenje iz Facebooka, sta objavila znanstveni članek, ki analizira prav to samocenzuro. Ugotovila sta, da se kar 71 odstotkov ljudi občasno samocenzurira. To seveda lahko obrnete tudi drugače - več kot četrtina ljudi na Facebooku brez premisleka objavi vse, kar jim pade na pamet. Ali takšna raziskava pomeni, da Facebook te podatke že zbira? Uradno ne. Raziskava je bila izvedena na strani odjemalcev, tako da Facebookovi strežniki niso dobili nobene druge informacije, razen tega ali se je samocenzura zgodila ali ne, ne vsebinskih informacij.
Skratka, pri rokovanju z internetom se je treba zavedati, da karkoli kdajkoli zapišemo na internet, tam ostane za zmeraj. Bili ste opozorjeni.
