Slovenska državna uprava gre na odprto kodo

Ne, obratno je. Če je koda odprta, lahko vsak posega vanjo in jo spreminja. Kakor bi naprimer mau popilil valje v svojem avtomobilskem motorju.

Če tega ne more, potem koda pač ni odprta.

Se reče, mau je blo že treba zapret. Vsaj kernel, da ni čisto odprt za vsacga da šara po njem?

Thomas> Odprta koda ima veliko učinkovitejši mehanizem pridobivanja bugov

To seveda ne drži, v nobenem primeru. Izmislil si si in zdaj vztrajno ponavljaš, držalo pa ne bo nikoli.

Če misliš da drži, potem prosim za demonstracijo pokaži, kako lahko Linux jedro pridobi bug od tvojega šlampastega programiranja, ali pa sprejmi, da to ne gre.

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:08 izjavil:

Se reče, mau je blo že treba zapret. Vsaj kernel, da ni čisto odprt za vsacga da šara po njem?

Ne samo kernel. Masa projektov je takih. Podpis _vsake_ spremembe je GIT-u v krvi, ta pa je nastal najprej za kernel, potem se je pa razširil povsod drugam...

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:15 izjavil:

Linux jedro je zaprto za moje (in tvoje) šlamparije in šalamastike.

Kaj pojmuješ pod Linux jedro ?

Če je zate edini linux vanilla-sorces, potem je med menoj/tabo in vanilla-sources membrana razvijalcev, skozi katere mora tvoj patch.

Če bi rad spremenil kaj na driverju za mrežno recimo, imaš nekje v Docsih komu moraš nasloviti email.

Tvoj patch je lahko sprejet nepredelan, predelan ali pa zavrnjen.

Če pride v kernel, je pocahnjen s podatkom, kdo je zanj odgovoren.

Če pod Linux kernel misliš pač katerokoli Linux verzijo, potem ja.

Lahko snameš izvorne datoteke, vneseš spremembe in scompilan rezultat veselo uporabljaš in/ali pa ga posreduješ neki skupini uporabnikov.

Ti ne razumeš kaj pomeni odprta. Odprta pomeni, da ti je na voljo. Da jo vidiš, uporabljaš, spreminjaš kolikor ti paše in rezultat uporablajš. Tu te nihče ne omejuje. Večina distribucij še malo po svoje čara notri, Redhat recimo kakšne novosti dodaja v starejša jedra, ki jih vzdržuje in to mimo uradnega kernela.

Zakaj bi bila zaradi tega koda kaj manj odprta, ker v točno določen kernel, ki pripada nekomu drugemu, ne moreš dodati česarkoli si zaželiš? To je zgolj common sense, ne pa zaprtost. Plus da če boš naredil kvalitetno kodo imaš dobre šanse, da se doda v Linusovo vejo.

Thomas> Linux jedro je zaprto za moje (in tvoje) šlamparije in šalamastike.

Ne, ni. V jedru sem spremenil že vsaj nekaj sto reči, vse po sili razmer. Nekatere od teh sprememb so šle naprej, nekatere pa ne (ker bržkone nisem zelo dober programer), so pa vse te spremembe odpravile moje težave. Linux jedro je popolnoma odprto.

Odprtost gre še celo tako daleč, da lahko jaz različico, ki sem jo naredil, komurkoli distribuiram (seveda je vljudno, da zraven napišem, zakaj je moja različica drugačna) in jo ta popravlja naprej, če se mu zdi potrebno.

Očitno je, da je jedro odprto _popolnoma_.

Torej definirajte odprtost, da bom butast kot sem, razumel.

Je torej "odprta za gledanje"? "Odprta za popravke"? "Odprta za posvečene", kakršen je recimo jure?

Please, define!

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:30 izjavil:

My point exactly. Vedno bolj zapirajo kodo, ker jo morajo. Da bi čisto odprta že zdavnaj izginila, ni več dvoma.

Čeprav v ideoloških opravičevanjih odprtosti se nekako privzema, da je še vedno popolnoma odprta.

Eh, po tej logiki nobena država ni prosta ker ne smem imeti orožja akdar se mi sprdne.

In če ga že imam, te ne smem ustreliti, ko se mi zahoče.

Koda je odprta za vsako razumno uporabo. Vanilla nima nobene prevlade nad komerkoli drugim. Še več, javno pravijo, da so samo "starting point" za vse uporabnike, ki stvar lahko začinijo po želji.

Tudi ni "čedalje bolj zaprta". Tako je praktično od nekdaj. Kar se je spremenilo, je nadzor. Podpisovanje kode.
To je pa ja razumljivo, in pričakovano. Vsaj jaz bi jo bistveno drugače gledal, če tega ne bi bilo.

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:50 izjavil:

Torej definirajte odprtost, da bom butast kot sem, razumel.

Je torej "odprta za gledanje"? "Odprta za popravke"? "Odprta za posvečene", kakršen je recimo jure?

Please, define!

Odprta za spremembe in uporabo v okvirih moje osebne uporabe in uporabe znotraj neke grupe, ki je koneckoncev lahko tudi celotna javnost - če se ta s tem strinja, seveda.

Meje odprtosti so v okvirih licence GPL-2 AFAIK.

Zdaj če definiraš kot odprto kot nekaj, kar nima meja, prav. Ampak potem je bolj malo stvari odprtih.

Jaz tu odprtost pojmujem kot odprto za analizo, spremembo, distribucijo izvorne kode in uporabo - v mejah GPL-2.

Se pravi, še bolj odprto pa ne bi bilo OK?

Manj odprto pa tudi ne?

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:59 izjavil:

Se pravi, še bolj odprto pa ne bi bilo OK?

Manj odprto pa tudi ne?

Stvar osebnega okusa. Eni hočejo več, drugi manj. Ravno tako kot s cigareti, hamburgerji ( kot smo lahko videli v sosedni temi) itd.

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:59 izjavil:

Se pravi, še bolj odprto pa ne bi bilo OK?

Manj odprto pa tudi ne?

Ne vemo. Probaj.
Oziroma so že drugi. Različne licence imajo "različne nivoje odprtosti".
Od public domain do zaprtih primerov s strogo kontroliranim številom kopij (ena pri proizvajalcu in ena pri edini stranki).

Večini je jasno, da se misli splošno sprejet in znan pomen te besedne zveze.

BlueRunner je 20. mar 2011 ob 17:05 izjavil:

@MrStein:
Se strinjam, da je temu res tako. Vendar pa jype in jaz pridno dokazujeva, da če je bug dovolj tečen, se bo že našel denar (ali pa čas), da se ga odpravi.

Ja, samo kaj je "dovolj" tečno?
Si to mislil za OK?
Ker je v OK kar nekaj bugov, ki so tečni, pa kar niso pofiksani.

PS: Kaj misliš s "TAM"?

Vsi ohlapno definirani izrazi so potencialno zavajajoči - za nekoga pomenijo eno, za drugega eno in še malo, za tretjega malo manj kot eno, za četrtega pa drugo.

Še splošno sprejete definicije so predmet razprav in različnih dojemanj. Enako licence za kodo... To je naravno stanje stvari.

Drugače pa res opažam, da veliko priložnostnih zagovornikov zaprte kode najprej potrebuje definicijo odprte kode in pregled možnih licenc. Čisto v smislu spodbujanja bolj učinkovite razprave.

Thomas je 20. mar 2011 ob 16:59 izjavil:

Se pravi, še bolj odprto pa ne bi bilo OK?

Manj odprto pa tudi ne?

Bolj odprto ne more biti. Vidiš namreč vso kodo. Kaj potem smeš delati ni več stvar odprtosti, ampak restriktivnosti licence. Dokler stvar vidiš in smeš spreminjati in uporabljati je odprto.

Kar pa ti hočeš pa nima nobene veze z odprtostjo. Vsak ima lahko svojo vejo in trg odloči, katera bo prevladala. Linus pač skrbi za svojo in logično se stvar razvija v skladu z njegovo vizijo. Tako kot se tvoja, če jo imaš, razvija v skladu s tvojo vizijo. Večina se strinja z Linusovo vizijo, zato je ta veja glavna oz. jo večina vzame za osnovo. To da ne moreš brez linusovega dovoljenja spraviti patcha notri je pa edino logično in ni mi jasno kako lahko anarhijo enačiš z odprtostjo. Kodo imaš, z nji lahko delaš kar ti paše. Kaj bi ti še rad?

Nč ni stinky. Razen mogoče Googla.

Problem closed-sourde driverjev v linux kernelu je bil na tapeti MNOGO pred Androidom, recimo ko smo razpravljali o nVidia driverjih.

Zmeri se mi je zdelo čudno, kako imajo lahko en konc kernela proprietary ampak sem si reku "klinc, bojo njihovi odvetniki že vedli".

Zdej je čas da se pokaže, kolk so res vedli.

Ne vem, zakaj te stvari jemlješ tako osebno.

Android je stinky, ČE je kršil zakon in avtorske pravice.

To velja tudi za VSE ostale, tudi Oracle, Novell etc. Če ne kršijo zakonov, potem je RH problem, ker si je izbral slab poslovni model.

No more, no less.

Kar se Androida tiče, i ni čisto jasno, kaj je tako brilijantega v tem crapu. Odprta zasnova je že fajn, ampak izvedba je rahlo bedna.

Koji mi bo moj virtualni stroj v telefonu ?

Malček odidem, pa se že razpišete... (Kje ste bili v petek?)

@Ales

Te lahko vprašam za bolj podrobno razlago, zakaj se ti zdita Gnome ali KDE toliko slabša?

Tvoje vprašanje lahko kar posplošim na Linux. Ne uporabljam ga (več), ko pa sem ga, si ga nisem želel.
Okna uporabljam in se mi dopadejo, večina na trgu se strinja z menoj.

Aja podrobnosti si želel, se mi ne da, sorry.

Je v tvojem vzporednem vesolju Sun bankrotiral mogoče?

V taistem vesolju, v katerem živiš tudi sam, je bil Sun tako (finančno) neuspešen, da so ga prodali za drobiž, če ne bi bilo Oraclovega nakupa in kasnejših ukrepov, bi najbrž sledil propad, Sunovi lastniki pa bi namesto drobiža dobili nič.

Ni nobenega indica? WTF. Ok, kaj pa te skrbi potem? Pač se na tak razpis ne bo nihče prijavil in JU bo morala odstopiti od svojih odprtokodnih načrtov.

Kaj vendarle govoriš, JU bi pač vzela Linux + OOo in ju podpirala sama, stroške take podpore pa bi plačali davkoplačevalci.
[Na katerem razpisu pa je zmagal OOo, ko so ga uporabili na sodiščih?]

Še enkrat sprašujem: od kod si potegnil zaključek, da "podpore ni mogoče prodajati"?

Do tega zaključka sam nisem niti prišel, niti ga nisem razglašal; GNU/kultisti razglašajo, da je prodaja programske opreme nepotrebna saj lahko podjetja prodajajo podporo, sedaj pa se zdi, da tudi v primeru prodajanja podpore obstajajo izjemno velika tveganja če je vpletena licenca GNU GPL.

Pa saj se jim ni treba ukvarjati z FOSS.

Se strinjava, mi pomagaš prepričati kultiste, da prenehajo vsiljevati GNU GPL in najedati vsepovsod po spletu in celo tiskanih medijih z zahtevami, da mora biti vsa programska oprema licencirana z GNU GPL?

Zaprta koda lahko prepreči dostop do *informacij* in *znanja*.

Ne, ne more, dostop lahko zgolj oteži, v razpisu pa pač postaviš zahtevo po predaji izvorne kode.

Sem bil v micenih, velikih in še večjih [mestih].

In nisi opazil, da meščani ne znajo pa tudi nočejo kmetovati, res?
Morda pa ti živiš v vzoprednem vesolju. ;)

Nisem namreč govoril o kmetovanju per se, temveč o prostem dostopu do informacij.

Jaz pa sem govoril o programiranju/ustvarjanju informacij in njegovi vzporednici - kmetovanju/ustvarjanju hrane.
Če bi se omejila zgolj na dostop do informacij, potem lahko rečem, da prosto dostopne hrane ni, ravno tako ni prosto dostopnih informacij, vedno se plača neko ceno tistim, ki dostop omogočajo.
Se pa čisto strinjam, da bi morala biti ta cena čim nižja, zgolj utvare o njeni odsotnosti me motijo.

V svojem primeru si napisal, da je podjetje *izbralo* GNU GPL, ne da mu je bilo to vsiljeno, ne?

Ja in v primeru take izbire, bi bila prodaja v večini primerov efektivno nemogoča, zato pa podjetja tudi ne izbirajo GNU GPL, zgolj fanatiki kričijo in zahtevajo njegovo uporabo.

...skrbi te nek vrli novi svet, kjer bi GPL tako "okužil" vso obstoječo svetovno kodo, da nič razen GPL-ja ne bi sploh več moglo obstajati?

To je želja GNU/kultistov in fanatikov.

Zaradi mene lahko delaš za Stallmana. Samo ob navajanju tako neverjetnih "poslovnih načrtov" lahko edino posumim, da nekdo agitira iz nekih prikritih razlogov. Seveda se lahko tudi motim.

OK, no motiš se. In tisto ni bil "poslovni načrt", je pa bila ilustracija problemov, ki jih za profitna podjetja predstavlja GNU GPL.

Taki situaciji se v prihodnje lahko izogneš, če uporabiš dejanski primer podjetja, ki je izbralo za svoj izdelek GPL in tudi propadlo zaradi same GPL licence...

Šur: Sun Microsystems bi lahko bil tak primer (bi pa bilo potrebno temeljito pregledati zgodovino Sunovih poslovnih odločitev v zadnjem desetletju, če bi to želel dokazovati). Niso sicer dokončno propadli, bili pa so na poti da propadejo, posledično so bili prodani za drobiž.

Verjetno bo nivo razprave takoj višji, če se vsi vzdržimo tako močnih besed kot so kult, fanatiki, idioti, pedofili, nore licence, vzporedna vesolja in podobno.

Poglej si definicijo kulta, potem si poglej tipična vedenja kultistov, nato pa si poglej še GNU/kult ter vedenje FOSSistov, IMO je beseda "kult" primerna; se ni treba strinjati, če pa želiš, da opustim poimenovanji GNU/kult in GNU/kultisti mi boš moral dokazati, da "ne obstaja" oziroma da "niso". Go on, try.
Stallman morda ni pedofil, je pa zato podprl pedofilijo - kar na svoji spletni strani - morda se ne gre za neko zelo močno podporo, pa vendarle.
GNU GPL je nora licenca, vsaj v smislu kot se jo želi uporabljati, ne zagotavlja namreč tiste tako zaželjene prostosti.

O vzporednih vesoljih pa rad govoriš kar sam, če te moti, pa nehaj.

Vsaka resna firma ali posameznik se pred večjimi odločitvami izobrazi o možnih pravnih posledicah.

Ne, zgolj vsaka dovolj velika firma, ki ima lasten pravni oddelek se podrobno seznani s pravnimi vprašanji, žalujoči ostali imajo(mo) kvečjemu bolj ali manj meglene predstave o pravu.

Kot zanimivost lahko navedem članek na Ars Technici, v katerem so predstavili raziskavo, ki je ugotovila, da bi bilo zgolj branje licenc za ameriško ekonomijo na letni ravni dražje od stroškov za vojsko.
Glede na dejstvo, da imajo američani obrambni proračun večji od vseh ostalih držav na celotnem planetu, lahko mirno zaključimo, da je celovito in podrobno poznavanje prava za človeško družbo preprosto nemogoče. Ja, to je problem.

Točno to se zgodi, ko propade podjetje, ki trži zaprto kodo. S tem, da si potem res mrzel.

Enako mrzel kot če bi se šlo za odprto kodo, razen če a.) je program majhen in preprost ter b.) si sam programer.
Ponovno, odprta koda za navadne ljudi ne predstavlja neke velike prednosti, če sploh.

Podjetja pa so ob propadu ponudnika, izpostavljena velikemu finančnemu tveganju, če se spustijo v avanturo financiranja nadaljne podpore in razvoja nekega programa.

Zadeva je že ves čas zastonj in SE de facto prodaja. Red Hat je bil ustanovljen 1993, od 1999 kotira na borzi.

Prodaja se podpora, kar dobro veš, izdelek je zastonj in tisti, ki ga želijo so si ga omislili, plačali pa so zgolj tisti ki so želeli podporo.

7 MRD $ tržne kapitalizacije je drobiž (to veš tudi sam, mar ne).
Če bi bil Red Hatov RHEL zaprtokoden a enako popularen, bi bili zaslužki in tržna vrednost podjetja konkretno višji.

[Linux je] Že zdavnaj je dovolj dober za namizje.

Ne ni, tako pravi tržni delež Microsoftovih Oken in Applovega MacOSa, če pa bi slučajno bil, bi se to pokazalo ob nedavnem fiasku poimenovanem "Vista", se ni.

Lej, če si ne moreš zamisliti poslovnega modela, kjer se ne "prodajajo" licence FOSS v trgovini, pa je kljub temu uspešen, to ni problem FOSS-a, pač pa tvoj... Če je to sploh problem? Ne vem, zakaj te to toliko matra?

Saj me ne Aleš, motijo me zgolj fanatiki, ki vsiljujejo FOSS in trdijo, da je moč dobro poslovati tudi če uporabiš licenco GNU GPL.

---------------------------------

@Poldi112

Če vse verjameš kar piše po blogih ti lahko tudi jaz v svojem kaj o tebi napišem, pa bo držalo kot pribito, ane?

S tem da je Stallman podpiral pedofilijo na lastni spletni strani, ne gre se za obrekovanje drugih (kot v tvojem primeru), gre se za njegove lastne besede.

Glede Redhat-a in podpore, irelevantno je ali jih Oracle prizadane ali ne.

Pa ja ne misliš da bo Oracle nadaljeval s podporo RHELu, če Red Hat propade; po vsej verjetnosti že imajo pripravljene razne scenarije prehoda RHEL->SOLARIS, ki jih bodo prodali (de facto vsilili) svojim strankam (in ne kaže se zanašati na nadaljni obstoj OSOLa).

Dejstvo je da gre [Red Hatu] dobro, kar je v direktnem nasprotju s tvojo trditvijo, da se s podporo ne da preživeti. In ti očitno nimaš jajc, da bi priznal to svojo zmoto.

Glede na številke, ki sem jih videl, sicer imajo profit, ampak tisto je drobiž, v bistvu je tudi njihov celoten prihodek relativno majhen, v primerjavi z recimo Oraclom (ki bi jih z letnim profitom lahko kar kupil).
S podporo se sicer gotovo da preživeti, je pa vprašanje če to drži tudi za programe licencirane pod GNU GPL, sicer pa nam bo prihodnost pokazala kako je s tem.
(Če se tisti, ki trdijo, da Red Hatu bije zadnja ura, motijo, me prav nič ne gane. Probleme s spolovili pa lahko iščeš pri sebi, bo bolj konstruktivno zate, se mi zdi. ;) )

---------------------------------


@BlueRunner

V čemu je problem tega, da tam nekje nekdo za 9 gorami uporablja eno licenco, ki tebi ni všeč?
Zakaj se sploh vtikaš v licence, ki jih ne maraš? Če ni zate, pač ni zate. Greš naprej in zadeva zaključena.

Kaj drugi uporabljajo ni moj problem, kaj vsiljujejo kultisti - na vsakem koraku - pa me moti že zgolj zato, ker jih moram poslušati in to vsepovsod.

Aha. Torej imamo sedaj že nekaj protislovij. No, pa poglejmo.
1. Tvoja trditev: komercialni ponudniki se GPL projektom izogibajo.
2. Preverljivo dejstvo: GNOME je pretežno GPL projekt.
3. Preverljivo dejstvo: komercialni ponudniki na veliko delajo na GNOME

Ali ti ponudniki prodajajo GNOME? Če ne potem niso "komercialni ponudniki GNOMEa".
Razumem, da nekatera podjetja uporabljajo FOSS in imajo interes, da ga razvijajo, vendar pa ga ne prodajajo.

Mene pa v tej debati zanima zgolj možnost prodaje programske opreme in tu se GNU GPLu zatakne.

Če pa p.o. ne nameravaš prodajati pa problema z njo verjetno nimaš, (razen če ga, vseeno, imaš).

1. Tvoja trditev: komercialni ponudniki zagotavljajo najhitrejše in najbolj smiselne izboljšave
2. Tvoja trditev: KDE in GNOME nista na nivoju drugih vmesnikov
3. Preverljivo dejstvo: komercialni ponudniki na veliko delajo na GNOME.
Bzzzzt. Tvoji dve mnenji sta neskladni. Ali nimaš ničesar, razen svoje ocene preko palca, da je GNOME "pod nivojem" ali pa komercialni ponudniki NE zagotavljajo najboljše in najbolj smiselne izboljšave.

Res? Apple in Microsoft (komercialna ponudnika visoko kakovostnih UIjev) delata na razvoju GNOMEa? Opa, to pa je novica, hm ali pa si morda zopet mislil na razna podjetja, ki se s programsko opremo oz. prodajanjem le te ne ukvarjajo? No, v tem drugem primeru pa postane dokaj jasno zakaj je namizje Linuxa v tako slabem stanju.

Kaj sedaj? GPL škodi ali ne škodi? IBM ga uporablja na veliko.

Pa ga IBM res uporablja (ga res prodaja, o prodaji p.o. pod licenco GNU GPL je govora, pa saj to veš, mar ne?), ali niso predvsem velikansko svetovalno podjetje, ne pa toliko ponudnik programske opreme?

No, še en primer navadnega sračkanja. Stallman si želi svobodo vpogleda v izvorno kodo in njenega spreminjanja. "Free speech".

Ja in(?), ta svoboda za seboj potegne pravico do brezplačnega kosila, ki si ga želi večina (programerjev, predvsem pa ne-programerjev), brezplačnost pa nato spodkoplje podjetje. Uporabniki pa ostanejo brez podprtega programa.
Želja fanatikov, da bi imeli dostop do vse izvorne kode je kaj malo vredna v primerjavi s potrebo po uspešnem in dobro delujočem trgu programske opreme.

Nič hudega. Za potrebe te debate sprejmem, da je [ESR] fanatik. Vprašanje še vedno stoji. Kakšen problem imaš z njim, saj ga nimaš vsak dan na vratih, da ti bi težil s tem kaj moraš delati.

Ga imam, vsak dan moram na tisoč in eni spletni strani brati neumnosti, ki jih širita GNU/kult in fanatiki. Po vseh teh letih imam tega dovolj in bi si želel malo tišine.
(Brez zezanja, zapretiravano levičarsko/hipijevsko najedanje mi pošteno preseda.)

Če je tvoj argument samo "mislim, da je GPL škodljiv" in na njemu brez trohice dokazov temeljiš nekatere neumne in nelogične izpeljave, potem to sploh ni argument. Je navadno sranje. Na podlagi navadnega sranja, potem ko ga enkrat spregledajo, pa ljudje tipično ne spreminjajo svojih pogledov na svet.

Prav, pa bodi primitiven, če te jezim; si pa ne predstavljam, da bi bilo možno prepričati kateregakoli od fanatikov. Ne glede na kakovost argumentov.
Mimogrede, tudi tvoji argumenti niso bili prepričljivi, pa saj to veš mar ne.

To o pomankanju indicov [o pripravljenosti komercialnih ponudnikov na podporo/razvoj FOSSa za potrebe JU] je tvoje osebno mnenje.

Sem pa to mnenje oblikoval na podlagi dejstva, da so - sodeč po prebranem - v raznih JU po Evropi dejansko šli in sami izvajali podporo in razvoj za potrebe raznih domačih verzij Linuxa. Nakar so ugotovili da jih je to stalo več kot plačevanje licenc (presenetljivo, res).

Uf. Morda [velikanski trg Oken] res "omgoča" [nizke cene], vendar pa podjetja niso dobrodelne ustanove. Zato se svet lepo razdeli na posamične trge, na posamičnih trgih pa se postavi najvišja možna cena. Tako, da dobavitelj na vsakem trgu lepo obira kupce najbolj, kolikor se da.

In naša JU ima nalogo, da se pri pogajanjih kar najbolje odreže in zniža ceno kar se da, ja trg deluje preko neposrednega tekmovanja, tudi med prodajalcem in kupcem.

Pri odprti kodi se stroški "proizvodnje" ravno tako porazdelijo po celotnem svetu, hkrati pa je celoten svet tudi trg.

Res? Če bo naša JU torej razvijala rešitve za Linux/OOo/etc jih bodo plačevali davkoplačevalci po vsem svetu, ne zgolj mi?

Mislim halooo... saj vem da fanatično zagovarjaš idejo, da se z odprto kodo ne da služiti, ampak da se ti zdi čudno, da podjetje [Red Hat] svoje dobičke brani je pa dejansko res čudo svoje. Oh... pa dobičke še vedno brani v skladu z GPL.

GNU GPL predvsem brani pravico, da vsi dostopajo do programske kode (kar je sicer povsem legitimno, vendar pa predstavlja problem za tiste ki bi radi p.o. prodajali), morda dejanja Red Hata tehnično res niso proti licenci, so pa brez vprašanja proti njenemu duhu.
Kar se mi zdi povsem normalno, GNU GPL je v bistvu proti komercialnemu izkoriščanju programske kode, še čudno bi bilo če ne bi bilo problemov.
Da je odgovor Red Hata vsaj v nasprotju z duhom, morda pa tudi z dejanskim pravnim pomenom GNU GPL, pa me prav nič ne čudi, me pa zanima kako se bodo stvari razpletle.

Ti pa nehaj podajati sranje o temu kaj GPL je, kaj in in kaj podjetja smejo z njo početi. Veš, svoboden svet pomeni tudi to, da se z jehovovci ne rabiš ukvarjati tudi, če ti pridejo na vrata.

Jehovci ne strašijo po vseh spletnih straneh (še v RL so redki), FOSSisti pa(!), sem jih moral poslušati že tudi v živo.

Mene recimo žuli, da pišeš cvetke in nesmisle, ki nimajo nič z realnostjo, na temu pa potem baziraš napačne sklepe. Kar zapade pod definicijo FUD-a, na katerega sem alergičen.

Cold1 straši zgolj tule po Slo Techu, pa stisni gumb "nazaj" in se lepo imej, jaz ga ne morem, FOSSisti najedajo tudi na prejšnji spletni strani, pa tudi na naslednji jih bom moral poslušati.

Kaj pa tebe žuli pri GPL in FOSS?

Kult mi gre na živce, povsod ga moram prenašati.

Aha, pa smo našli slamnatega moža! Kdo bo komu vsilil GPL?

GNU/kultisti in fanatiki, ki kričijo vsepovsod, preko politikov (ali poslovodij), ki nasedejo njihovim GNU/lažem in FOSS/optimizmom.
Ta scenarij smo pri nas dejansko že videli, le da Pak Mak in Žak™ niso bili preveč uspešni.

Torej to, da se z nekaterimi segmenti trga ne ukvarjaš, pomeni, da je GPL neživljenski in nekoristen.

V absolutni obliki, moj argument seveda ne drži, vendar pa si ga na tak način oblikoval ti (rad postavljaš slamnate može?) jaz zgolj pravim, da je v nekaterih primerih (morda večini, morda veliki večini) GNU GPL neprimeren. Njegovo vsiljevanje je potencialno škodljivo, če podjetja popustijo pritisku (pa če je zunanji ali notranji).

Ukvarjanje z "delovanjem zoper smisel" in podobno pa tipično niso dileme, ki si bi jih gospodarske družbe postavljale.

Prav res, je pa problem v GNU/kultistih, ki vsakič, ko se jim neka oblika uporabe ne dopade, dopolnijo GNU GPL na tak način, da onemogočijo podjetje, ki si je predrznilo "delovati zoper smisel".

Če jim GPLv3 škodi, ga ne uporabljajo. Če jim GPLv2 ne škodi, ga pač uporabljajo. Od licence do licence, od primera do primera, pragmatično in z razmislekom.

Konkretno dvomim v pragmatizem in razmislek, bolj verjetno je, da so nasedli ideologiji GNU.

Sam te [plačane agitacije] (še) nisem obtožil. Sem pa zgoraj pojasnil kaj je moja agenda.

Ne nisi, kaj pravzaprav je "tvoja agenda", bi rad slišal, aja saj res moti te moje domnevno agitiranje.
Kaj zdaj, me v skladu z žbljtim členom GNU/FLOSS ustave obtožuješ, da sem Plačan Agitator Kapitala Ker Se Ne Strinjam™, ali ne?

Kaj je tvoja [agenda], da ti gre GPL tako neizmerno v nos...

FOSSizem in GNU/kultizem me motita, po vseh teh letih že kar precej, pa vendar moram vsepovsod poslušati ta bulšit.

Zjutraj sem prižgal svoj TV. Samsung. Na njemu teče Linux jedro.
Če to ni resen in splošno uporaben izdelek, potem pa res ne vem.

Hm, po mojem mnenju so televizorji v zadnjem desetletju postali skorajda neuporabni, od brezveznih UIjev, do počasnega delovanja; edino manjši in lažji so, vsaj nekaj dobrega.
Linux na tvojem TV-ju ti zgolj zagotavlja da imaš v hiši potencialno točko za informacijski napad, samo še v omrežje ga poveži...

Pa še pod GPL je za hudiča. Kako to, da Samsung še ni propadel.

Ker ne prodajajo programske opreme, kako to, da na svoj televizor ne moreš naložiti poljubnega OSa, kako to, da ni programske opreme (pa naj bodo to OSi ali razni programi) napisane zanj?
Če že želiš splošno namenski OS v napravi, pa vsaj povej: si njegovo neizmerno fleksibilnost kdaj izkoristil, jo kdaj boš? In če ne, kaj ti je nepotrebna kompleksnost prinesla, poleg hroščev in varnostnih lukenj seveda?

Klik, klik... letos smo podaljšali dvomestno število licenc za RHEL. Zakaj? Ker se nam izplača.

Kupili ste podporo, ne program, to pa je bolj ali manj tudi moj argument, se vprašam ali se morda pogovarjava eden mimo drugega, najbrž nepotrebno vprašanje.

Popolnoma primerljivo z "beta testiranjem", ki ga MS izvaja na svojih uporabnikih.

Če misliš razne "RC-je", lahko mirno zaključim, da je MSovo programje na zavidljivo visoki ravni kakovosti, glede na tržni delež, ki so ga pridobila Okna 7 že pred izdajo, pa je do podobno pozitivnega mnenja prišlo tudi precej drugih uporabnikov (o Linuxu gre obratno mnenje).

Brez vpogleda v kodo seveda. Tako tudi tisti, ki bi celo bili pripravljeni kakšno odkrito napako sami raziskati in predlagati popravek, tega tudi pri najboljši volji ne morejo storiti.

Česar pa navadni uporabniki seveda ne počnejo, pa tudi ne želijo. In ko smo že ravno pri tem, se tudi podjetja ne želijo ukvarjati z branjem predlaganih "popravkov", tako ali tako pa je potrebno popravek testirati, kar je, kolikor vem, najdražji del; samo pisanje popravka v samem bistvu sploh ne pomaga kaj preveč, če sploh; pomembna so predvsem poročila o napakah, zanje pa ne potrebuješ dostopa do izvorne kode.

>Prodaja se podpora, kar dobro veš, izdelek je zastonj in tisti, ki ga želijo so si ga omislili, plačali pa so zgolj tisti ki so želeli podporo.

Izdelek NI zastonj. Ne moreš ga downloadati brez accounta pri RedHat-u, prak tako ne dobiš popravkov. Po kateri logiki je izdelek zastonj, če moraš plačati za to da ga lahko downloadaš?

>S tem da je Stallman podpiral pedofilijo na _lastni spletni strani_, ne gre se za obrekovanje drugih (kot v tvojem primeru), gre se za njegove lastne besede.

Zakaj potem ne daš linka na njegovo stran, ker ti si linkal neko sranje od dig-a iz kjer se ne more sklepati ničesar (ok, ti lahko). Btw, a bi najstnike ki ne čakajo do 18 leta strpal v zapor?

>Pa ja ne misliš da bo Oracle nadaljeval s podporo RHELu, če Red Hat propade; po vsej verjetnosti že imajo pripravljene razne scenarije prehoda RHEL->SOLARIS, ki jih bodo prodali (de facto vsilili) svojim strankam (in ne kaže se zanašati na nadaljni obstoj OSOLa).

Irelevantno. Trenutno se jo gre, ergo se mu izplača. Lahko da samo hoče nagajati RedHat-u, ampak to ni pomembno.

>Ga imam, vsak dan moram na tisoč in eni spletni strani brati neumnosti, ki jih širita GNU/kult in fanatiki. Po vseh teh letih imam tega dovolj in bi si želel malo tišine.

Moraš brati? A smo malo odvisni? Ker vse kar je potrebo za mir in tišino je, da zapreš okno. Razen če si kot stara mama, ki jo vse moti, vrat pa ne bo zaprla, ker jo preveč firbca.

>GNU GPL predvsem brani pravico, da vsi dostopajo do programske kode (kar je sicer povsem legitimno, vendar pa predstavlja problem za tiste ki bi radi p.o. prodajali), morda dejanja Red Hata tehnično res niso proti licenci, so pa brez vprašanja proti njenemu duhu.

Jasno da motijo tiste, ki bi jo prodajali. Še posebej gre v nos tistim, ki nič ne bi vlagali, ampak samo izkoriščali. Ampak kot rečeno, duh licence je v svobodi uporabnika, za firme mu je malo mar. A je to tako težko razumeti?

>Kar se mi zdi povsem normalno, GNU GPL je v bistvu proti komercialnemu izkoriščanju programske kode, še čudno bi bilo če ne bi bilo problemov.
>Da je odgovor Red Hata vsaj v nasprotju z duhom, morda pa tudi z dejanskim pravnim pomenom GNU GPL, pa me prav nič ne čudi, me pa zanima kako se bodo stvari razpletle.

Mislim ne moreš verjeti. Nekdo ki tako močno sovraži gpl ne razume niti tako enostavnega primera, kot je RedHat-ov. Da tu sploh pomisliš na kršitev pravnega vidika gpl kaže na tvoje globoko nerazumevanje.

ej, FOSS bojsi... Koliko pa vas je sploh že popravilo izvorno kodo in kompajlalo kernel? Pa ne po navodilih s forumov, ampak zaradi lastnih izsledkov.
Ker ko tole berem, se sliši vse tako super. Ko pa zagusti, pa traja daleč več časa, kot pri zaprtokodnikih.
Za JU pa res en vidim potrebe, da bi morali imeti njihovi - ne najdem izraza - ljudje na plačilni listi dostop do src. Če da printat en dokument, potem to mora ven past. In če je za združljivost s 50 različnimi modeli nekih printerjev potrebno plačati licence, pa tudi prav. Ker če je popravek obljubljen šele čez en mesec, kaj to pomeni za našo JU, ki se je namenila varčevati? Drek. Drek za uporabnike JU, torej nas, davkoplačevalce.
Se ne splača. Z M$ imam več pozitivnih izkušenj kot s FOSS sceno. M$ me jemlje kot stranko (ki sicer plača 1500 EUR/leto in proda nekaj licenc), FOSS srenja pa kot težaka, ki zahteva stvari, ki se pojavijo na vsake pol promila userjev. Pa saj ne vem niti koga naj pokličem, da mu pojasnim problem! Po forumih pisati ob pol treh zjutraj pa ni ravno cilj. Niti ne sredstvo.
Sploh pa dajete opensource in freeware v isti koš. Če je potrebno narediti aplikacijo za servis, naj bo platforma zastonj. Sama aplikacija pač ne more biti. Nekdo mora plačati izdelavo. In izdelano aplikacijo dobiš pri M$. Vedno lahko narediš svojo free&open aplikacijo (ki je pol p.. vredna, ker je custom za neko slovensko JU, sploh pa so jo naredili za nekaj 100 userjev, ki so že nekaj let navajeni nič delati). Pod M$ in pod nekim GNU/karkoli.

Splošen problem FOSS je v tem, da jo zagovarjajo tisti, ki imajo preveč časa za igraćkanje, namesto da bi se spravili končno diplomo dokončati in se naučili napisati CV brez slovničnih napak in na razgovoru pustili dober vtis. Tako pa je FOSS in tlačenje v državne servise poskus (ponovne) revolucije (beri: Aa? Komunizem? A se nismo temu odpovedali in tega nočemo?). Razen če se vidite na delovnem mestu kje v JU, ker s takim razmišljanjem ne bo kruha na prostem trgu.

(če se kdo nade med vrsticami, ni namerno; imagodei me je pa itak prehitel...)

Malajlo> ej, FOSS bojsi... Koliko pa vas je sploh že popravilo izvorno kodo in kompajlalo kernel? Pa ne po navodilih s forumov, ampak zaradi lastnih izsledkov.

Recimo da poznam okoli 60% Linuxovega sklada IP (ki je sicer ena revščina, ampak v primerjavi s konkurenco zgleda kar solidna revščina), okoli 20% sem ga pa že pohopsal za implementacijo določenih... marketinških prijemov. Dokler sem še delal za ISPje.

V prostem času sem tudi napisal dva gonilnika za nepodprte zaslone na dotik in enega za PPM moduliranje (modelarska modulacija za upravljanje).

Samo prevajanje jedra res ni nek dosežek, je pa prvi korak k podrobnejšemuj spoznavanju strukture in podsistemov.

noraguta je 21. mar 2011 ob 06:41 izjavil:

Linux ima največji tržni delež med vsemi operacijskimi sistemi na svetu.

dejmo tablete jemat!

Ja, kr vzemi jih.

Poglej vse naprave z operacijskim sistemom pri sebi doma, pa nam napiši kaj vse imaš... ADSL modem? Kabelski modem? TV set top box? Router? Kak Android telefon, tablet? Sodobno televizijo? Multimedijski snemalnik v domačem kinu? DVD player? Domači NAS strežnik? Pa 100% sem kako možnost še pozabil...

Koliko teh naprav imaš? In koliko naprav z Windows? Kaj misliš, katerih je več na svetu?

Desktop ni edina žverca z OS-om, še zdaleč ne.

Za televizijo in usmerjevalnik, HTPC in telefon sem prepričan, da mi tečejo na Linuxu.

router mam na zynosu , tv je najbrš na linuxu , pa nmt. o nmt sploh nebi ker sem 14 dni porabu , da sem ga za silo poheku , da dela kar bi človek želel več cajta pa nimam. skratka na pol narejen firmware.