Novice » NWO » Slovenska državna uprava gre na odprto kodo
petrus ::
Če ima vsaka uprava dostop za invalide, bi bilo logično da se ta princip tud na splet in objavo dokumentov prenese. Možnost dostopna za nas digitalne invalide z drugimi sistemi in brez Worda. Zdaj si za funkcioniranje prisiljen kupit Microsoftov izdelek.
stati inu obstati
Blisk ::
@Blisk: Ko sem samo preletel študijo mi je postalo jasno, da iz tega ne bo nič. Takih študij je na MJU-ju kolikor hočeš. Danes je kar se tiče informatike vsako ministrstvo zgodba zase s svojo službo in za MJU večina sploh ne ve. Bi rad videl ministrstva, kot so finance, notranje zadeve, obramba in podobne, kako bi skočili pokonci, če bi kdo prišel zares s tako idejo na plan. Ta študija je bila kot kaže narejena tako, da niso nikogar sploh nič vprašali, ker sicer bi kdo o tem kaj vedel.
v bistvu NE. Ker se že precej časa govori o tem. Do danes, ko je prišlo tako daleč, da ni več denarja za včasih drag, danes pa zelo drag microsoft. Zato so prisiljeni iti v to.
Mr.B ::
Naj usposobijo CVI. Licence bi postale drobiž.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Blisk ::
poweroff ::
>Bolj problem od exchange je lotus notes, ta je v državni upravi tako zelo vsidran in tako zelo drag v vseh pogledih, da je MS drobiž, proti temu.
Ja. Ampak ne pozabit, da Lotus Notes ŽE TEČE na Linuxu. Tudi v državni upravi ga uporabljajo z Linuxom.
Glavni problem zakaj se LN ne zamenja s čim drugim pa je SPIS. Jaja, SRC.si je zakon.
BTW: nekaj podobnega SPISU pa vendar veliko bolj zmogljivega pa razvijajo na sodiščih. Zadeva dela z OOo, ki ga krmilijo z Javo. Sem govoril s programerji, ki delajo na tej zadevi in so rekli, da sploh ni dileme - OOo je naravna izbira. Kljub temu bo cel sistem v osnovi delal na Winsih - vsaj zaenkrat. ČEprav ga je dokaj enostavno sportat (prevest za katerikoli OS).
Keyser Soze je izjavil:
V moji novi službi so me vprašali, če bi rad imel OO za office. Kul.
In kako kaj kompatibilnost z .docx dokumenti? Kakšni grafični elementi v dokumentu, posebni fonti, ipd.?
Ne bluzi. DOCX OOo odpre bolje kot MSO 2003.
sudo poweroff
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: poweroff ()
poweroff ::
Glede učilnic... Kako zapreti določenemu uporabniku dostop do spletnih strani? Dovoliti prijavo samo ob določenih urah? Dovoliti dostop do posameznih programov glede na urnike/starost učencev?
Za Winse sploh ne vem kako bi se lotil zadeve. V Linuxu pa je to stvar parih klikov.
@redzo: v M$.ppt je prezentacija. Ga je Petrolovc na linuxu spisal?
No, to je pa druga plat zgodbe. Pri nas se Linux uvaja s pomočjo MS Office prezentacij.
sudo poweroff
dronyx ::
@Matthai: Jaz bi se z veseljem izobraževal, samo do sedaj državo moje izobraževanje ni kaj dosti brigalo. V zadnjih 10 letih sem bil na enem samem trodnevnem seminarju Zenworks in potem sem postavil celoten sistem z 200 PC. Prosim te, koliko zasebnih podjetji poznaš, ki bi tako malo dala v izobraževanje svojega IT kadra? In povej mi prosim, kako bo izgledalo uvajanje Linuxa, če pa za 400 delovnih mest po celi Sloveniji skrbita 2-3 zaposlena v IT!? Primerjaj to številko z številkami zaposlenih v IT, ki so izvajali prehode na Linux v tujini.
Samo kot rečeno o tej temi sploh nima smisla izgubljati besed, ker gre za nepomemben trač, ki v praksi nima niti teoretičnih možnosti. Bi se pa sam rad naučil kaj novega.
Samo kot rečeno o tej temi sploh nima smisla izgubljati besed, ker gre za nepomemben trač, ki v praksi nima niti teoretičnih možnosti. Bi se pa sam rad naučil kaj novega.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
poweroff ::
No, takole je. Lahko povem par insiderskih informacij.
Pred par meseci me je poklical nekdo iz enega ministrstva, da se pripravlja prehod na odprto kodo (vedeli so zame, ker sem pisal članke na to temo). Če lahko pridem na interno pred-predstavitev tele študije.
Rečem da. In pridem. In sem po parih minutah povedal približno naslednje. Da sem jaz sicer velik zagovornik odprte kode in zato najbrž pogosto nekritičen, vendar pa da je treba ta projekt zelo dobro premislit, predvsem pa ne hitet. In da predvsem rabimo pilotno študijo in šele na podlagi le-te se lahko odločimo ali je prehod smiseln ali ne.
Če se pa že vztraja, pa sem predlagal, naj se za začetek naredi "prehod" na Firefox. Najprej naj se na vse računalnike v javniupravi naloži Firefox in se pogleda kaj se bo zgodilo. Če bo šlo vse brez težav - pa dvomim, da ne čaka kje kakšno presenečenje - pa se naloži OpenOffice POLEG MS Office in potem pogleda kaj se dogaja. In če bo šlo to skozi, se OpenOffice ZAMENJA z MS Office. In pol, ko - ma ne ko, ČE - vse te stvari špilajo, se začne RAZMIŠLJAT o prehodu na Linux. To bi bil moj način prehoda.
Opozoril sem na par konkretnih problemov. Recimo to, da je prehod iz MS Office 2007 (na OpenOffice) težji kot iz MS Office 2003. Odgovor je bil - zanimivo: prehode med MS Office paketi mora odobriti Ministrstvo za javno upravo. Uradno je državna uprava še vedno na MSO 2003, vendar je že precej proračunskih uporabnikov prehod izvedlo BREZ DOVOLJENJA. (No, tle je vprašanje kako se je zagotovilo denar za prehod, in ali bi moral kdo odgovarjati zaradi tega. Odgovarjati bi moral tudi zato, ker povzroča nekompatibilnost med državnimi organi, tisti s starejšim MS Officem imajo težave z DOCX, ne?).
Potem sem opozoril še na par drugih zadev. Državna uprava za šifriranje in digitalno podpisovanje uporablja ActivIdentity čitalce kartic. Z njimi je pa kar nekaj problemov. Zadeva deluje izključno pod Winsi. Pa še tam precej slabo. Poleg tega je ena interna varnostna analiza pokazala, da zadeva ni tako zelo varna, kot trdi proizvajalec.
Alternativa je uporaba Gemalto čitalcev. Z Gemaltom je pa povezanih par hecnih zgodb. Kot prvo Gemalto deluje na Winsih out-of-the box. Na Linuxu pa z namestitvijo enega programskega paketa. Zadeva je celo cenejša od ActivIdentity, poleg tega ActivIdentity uporablja Gemalto čipe, ki jih nadgradi - pravzaprav "pokvari" - s svojim crappy firmwareom.
Torej - moj predlog je bil, nehajte uporabljat AI in začnite prehod na Gemalto. In identificirajte druge take skrite pasti, ki vam lahko otežijo prehod.
In nazadnje - napišite uporabniške priročnike. To so naredili v sodstvu in to se je izkazalo kot zelo pomembno. No, na tej točki sem jim "prodal" še svoj Ubuntu priročnik - pač povedal, da ga lahko vzamejo in skopirajo, dopolnijo,... če ga rabijo.
No, pogovor je bil kar "zanimiv" in na koncu sem dobil zagotovila, da so se malo spravili k pameti. Ideja je približno takale:
1. Začelo se bo pazit kakšno strojno opremo se nabavlja.
2. Identificiralo se bo (oz. se mi zdi, da se je že) podporno programsko opremo (ala razne "skripte"), ki delujejo samo na Windows in ki bi jo bilo potrebno portat.
3. Nove aplikacije bodo morale biti napisane za več platform oz. "kompatibilne" z različnimi OS-i.
4. Linuxa se ne bo uvajalo na horuk, pač pa se bo dopustilo uporabo treh sistemov: Linux, Windows, Mac. Za vsak sistem se bo naredilo tim. referenčno inštalacijo in ptoem si bo lahko vsak uporabnik izbral kaj hoče. (Ja, v nekaterih državnih organih ti ŽE SEDAJ dajo na voljo ali boš uporabljal MS Office ali OpenOffice, zelo kmalu pa bodo ponujali tudi možnost uporabe Linuxa.)
Zanimivo je, da se je v državni upravi pojavil pritisk za uporabo ne-Windows sistemov. Zanimivo pa je, da ta pritisk prihaja "od zgoraj" - od različnih šefov, ki v službi želijo uporabljat Mac računalnike. In ko šef reče - hočem uporabljat Maca, se informatiki začnejo hitro obračat. Poleg tega so v zadnjem času odšli v pokoj nekateri preverjeni Windows kadri, mlajši informatiki pa razmišljajo drugače. Kar nekaj jih je, ki so že preizkusili Linux in ki so nad njim navdušeni.
Topel veter piha, samo takele "študije" in dekreti so strel mimo.
Dajmo tole razčistit!
Ti trdiš, da programi za statistično analizo (ja, ekonometrija je zgolj ena veja multivariatne statistike) za Linux ne obstajajo?
DA / NE?
Pred par meseci me je poklical nekdo iz enega ministrstva, da se pripravlja prehod na odprto kodo (vedeli so zame, ker sem pisal članke na to temo). Če lahko pridem na interno pred-predstavitev tele študije.
Rečem da. In pridem. In sem po parih minutah povedal približno naslednje. Da sem jaz sicer velik zagovornik odprte kode in zato najbrž pogosto nekritičen, vendar pa da je treba ta projekt zelo dobro premislit, predvsem pa ne hitet. In da predvsem rabimo pilotno študijo in šele na podlagi le-te se lahko odločimo ali je prehod smiseln ali ne.
Če se pa že vztraja, pa sem predlagal, naj se za začetek naredi "prehod" na Firefox. Najprej naj se na vse računalnike v javniupravi naloži Firefox in se pogleda kaj se bo zgodilo. Če bo šlo vse brez težav - pa dvomim, da ne čaka kje kakšno presenečenje - pa se naloži OpenOffice POLEG MS Office in potem pogleda kaj se dogaja. In če bo šlo to skozi, se OpenOffice ZAMENJA z MS Office. In pol, ko - ma ne ko, ČE - vse te stvari špilajo, se začne RAZMIŠLJAT o prehodu na Linux. To bi bil moj način prehoda.
Opozoril sem na par konkretnih problemov. Recimo to, da je prehod iz MS Office 2007 (na OpenOffice) težji kot iz MS Office 2003. Odgovor je bil - zanimivo: prehode med MS Office paketi mora odobriti Ministrstvo za javno upravo. Uradno je državna uprava še vedno na MSO 2003, vendar je že precej proračunskih uporabnikov prehod izvedlo BREZ DOVOLJENJA. (No, tle je vprašanje kako se je zagotovilo denar za prehod, in ali bi moral kdo odgovarjati zaradi tega. Odgovarjati bi moral tudi zato, ker povzroča nekompatibilnost med državnimi organi, tisti s starejšim MS Officem imajo težave z DOCX, ne?).
Potem sem opozoril še na par drugih zadev. Državna uprava za šifriranje in digitalno podpisovanje uporablja ActivIdentity čitalce kartic. Z njimi je pa kar nekaj problemov. Zadeva deluje izključno pod Winsi. Pa še tam precej slabo. Poleg tega je ena interna varnostna analiza pokazala, da zadeva ni tako zelo varna, kot trdi proizvajalec.
Alternativa je uporaba Gemalto čitalcev. Z Gemaltom je pa povezanih par hecnih zgodb. Kot prvo Gemalto deluje na Winsih out-of-the box. Na Linuxu pa z namestitvijo enega programskega paketa. Zadeva je celo cenejša od ActivIdentity, poleg tega ActivIdentity uporablja Gemalto čipe, ki jih nadgradi - pravzaprav "pokvari" - s svojim crappy firmwareom.
Torej - moj predlog je bil, nehajte uporabljat AI in začnite prehod na Gemalto. In identificirajte druge take skrite pasti, ki vam lahko otežijo prehod.
In nazadnje - napišite uporabniške priročnike. To so naredili v sodstvu in to se je izkazalo kot zelo pomembno. No, na tej točki sem jim "prodal" še svoj Ubuntu priročnik - pač povedal, da ga lahko vzamejo in skopirajo, dopolnijo,... če ga rabijo.
No, pogovor je bil kar "zanimiv" in na koncu sem dobil zagotovila, da so se malo spravili k pameti. Ideja je približno takale:
1. Začelo se bo pazit kakšno strojno opremo se nabavlja.
2. Identificiralo se bo (oz. se mi zdi, da se je že) podporno programsko opremo (ala razne "skripte"), ki delujejo samo na Windows in ki bi jo bilo potrebno portat.
3. Nove aplikacije bodo morale biti napisane za več platform oz. "kompatibilne" z različnimi OS-i.
4. Linuxa se ne bo uvajalo na horuk, pač pa se bo dopustilo uporabo treh sistemov: Linux, Windows, Mac. Za vsak sistem se bo naredilo tim. referenčno inštalacijo in ptoem si bo lahko vsak uporabnik izbral kaj hoče. (Ja, v nekaterih državnih organih ti ŽE SEDAJ dajo na voljo ali boš uporabljal MS Office ali OpenOffice, zelo kmalu pa bodo ponujali tudi možnost uporabe Linuxa.)
Zanimivo je, da se je v državni upravi pojavil pritisk za uporabo ne-Windows sistemov. Zanimivo pa je, da ta pritisk prihaja "od zgoraj" - od različnih šefov, ki v službi želijo uporabljat Mac računalnike. In ko šef reče - hočem uporabljat Maca, se informatiki začnejo hitro obračat. Poleg tega so v zadnjem času odšli v pokoj nekateri preverjeni Windows kadri, mlajši informatiki pa razmišljajo drugače. Kar nekaj jih je, ki so že preizkusili Linux in ki so nad njim navdušeni.
Topel veter piha, samo takele "študije" in dekreti so strel mimo.
V tem ne vidim nič čudnega. Kakšni specialni programi za analizo podatkov, ekonometrično analizo itd. sploh ne obstajajo za Linux.
Dajmo tole razčistit!
Ti trdiš, da programi za statistično analizo (ja, ekonometrija je zgolj ena veja multivariatne statistike) za Linux ne obstajajo?
DA / NE?
sudo poweroff
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: poweroff ()
Bistri007 ::
V tem ne vidim nič čudnega. Kakšni specialni programi za analizo podatkov, ekonometrično analizo itd. sploh ne obstajajo za Linux.R, MATLAB in SAS 9.2 delujejo na Linux. Blisk, kaj je zate "specialni program za ekonometrično analizo"?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
dronyx ::
Debata na forumu sicer nima smisla, sicer se pa dokaj dobro ve, kje vse bi bile resne težave pri prehodu na Linux desktope in da se tudi izračunati vsaj okvirne stroške. Gre pa zanesljvo številka v milijone EUR.
Jaz sem enkrat samo približno računal, koliko stane državno upravo samo zamenjava celostne podobe, ki se menja skoraj svaki dve leti in je potem poleg glav v Officu potrebno popraviti tudi celo vrsto aplikacij. Ampak študije pa vedno pokažejo, da stroškov ni, tako kot nimajo zakoni finančnih posledic.
Jaz sem enkrat samo približno računal, koliko stane državno upravo samo zamenjava celostne podobe, ki se menja skoraj svaki dve leti in je potem poleg glav v Officu potrebno popraviti tudi celo vrsto aplikacij. Ampak študije pa vedno pokažejo, da stroškov ni, tako kot nimajo zakoni finančnih posledic.
poweroff ::
Debata na forumu sicer nima smisla, sicer se pa dokaj dobro ve, kje vse bi bile resne težave pri prehodu na Linux desktope in da se tudi izračunati vsaj okvirne stroške. Gre pa zanesljvo številka v milijone EUR.
Uh, pol pa ne rabimo študije. Bomo kar onyxa vprašali.
No, pa razkrij podrobnosti svojih izračunov še nam. RES nas zanima.
sudo poweroff
dronyx ::
Uh, pol pa ne rabimo študije. Bomo kar onyxa vprašali. No, pa razkrij podrobnosti svojih izračunov še nam. RES nas zanima.
Če mi daš samo 1/10 cene te Ipmitove zadnje študije...z veseljem (v izračunih upoštevam, da tudi zaposleni v JU ne delajo čisto zastonj, čeprav imajo včasih tak občutek).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
poweroff ::
IPMIT imam na sumu, da so nateguni. Zato te želim preiskusiti. Torej pričakujem, da boš to naredil zastonj. Naslednji "šus" bo pa plačljiv. 
sudo poweroff
dronyx ::
@Matthai: Jaz ne vem, kakšen naj bi bil sploh scope tega projekta. Govorimo samo o državni upravi (reciva 15000 delovnih mest) ali celotni JU (prek 100.000 delovnih mest)? Če pošlješ 15.000 ljudi na usposabljanja, ki stanejo 100 EUR (to je po cenikih firm dejansko malo) za delo z novim okoljem je to že 1.5 milijonov EUR. Če zaposliš zaradi novega okolja začasno za eno leto dodatnih 100 ljudi (kar je premajhna številka) in imajo letno bruto plačo 20.000 EUR (kar je spet malo za tak profil), je to dodatnih 2 milijona EUR. Preprogramiranje aplikacij, zamenjava nekatere strojne opreme (sam si omenil čitalce...) itd pa bo stala zanesljivo precej čez 1 milijon EUR. Kdaj sledi plačljiv šus?
Mislim da se grem učit Lyuxa, da še jaz potegnem kaj od tega posla.
Mislim da se grem učit Lyuxa, da še jaz potegnem kaj od tega posla.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
smash ::
super zadeva...to se obeta posla..izobraževanja, migracije..hehe država ima dnarja....zdaj nastopimo mi, ki bomo samo vlekli in vlekli...
na koncu bo seveda porabljenega 10x več denarja za vse te zadeve, kot da bi ostali na MS, ampak oni že vedo..važn da bomo vsi zadovoljni :)
na koncu bo seveda porabljenega 10x več denarja za vse te zadeve, kot da bi ostali na MS, ampak oni že vedo..važn da bomo vsi zadovoljni :)
klinker ::
hruske ::
Ok, še eno vprašanje na tem mestu: kako to da je IPMIT obakrat izvajalec študije? A v Sloveniji obstaja samo IPMIT?
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
maliJanezek ::
Po vsem tem prebiranju, še vedno nevem kaj majo nekateri proti Linuxu, ker se razbere, da nekatere to mlatijo zato ker se gre na Linux in ne toliko koliko denarja se bo porabilo.
dronyx ::
Da še razložim, zakaj pišem Lynux. Pred leti me je kolega opozoril, da se pravilno piše Linux in ne Lynux. Jaz sem se pa popraskal in si mislil...hudiča, pa res.
Ales ::
@Matthai: Jaz ne vem, kakšen naj bi bil sploh scope tega projekta. Govorimo samo o državni upravi (reciva 15000 delovnih mest) ali celotni JU (prek 100.000 delovnih mest)? Če pošlješ 15.000 ljudi na usposabljanja, ki stanejo 100 EUR (to je po cenikih firm dejansko malo) za delo z novim okoljem je to že 1.5 milijonov EUR. Če zaposliš zaradi novega okolja začasno za eno leto dodatnih 100 ljudi (kar je premajhna številka) in imajo letno bruto plačo 20.000 EUR (kar je spet malo za tak profil), je to dodatnih 2 milijona EUR. Preprogramiranje aplikacij, zamenjava nekatere strojne opreme (sam si omenil čitalce...) itd pa bo stala zanesljivo precej čez 1 milijon EUR. Kdaj sledi plačljiv šus?Mogoče boš kandidat, če enkrat napišeš pravilno "linux".
Mislim da se grem učit Lyuxa, da še jaz potegnem kaj od tega posla.
Izobraževanje v javni upravi bi moralo biti interno, torej znatno cenejše in upam da tudi kvalitetnejše - oz. vsaj popolnoma prirejeno potrebam javne uprave.
Zaposlitev dodatnih npr. 100 ljudi nekaj stane, ja. Pa si prepričan, da se ta strošek ne pokrije s prihrankom na drugi strani? Uporabniška podpora stane, tako pri enih kot pri drugih rešitvah.
Hm. Ne vem, če si ti pravi za izvajanje takih raziskav, še manj pa projektov...
Je pa res, pri tem projektu je veliko možnosti za izčrpavanje denarja v zasebne žepe. Nič novega.
Edit:
Mogoče boš kandidat, če enkrat napišeš pravilno "linux". 8-)Prehitel si me za par sekund, sicer pa sem tako ali tako vzel kot štos.
p.s. To samodejno dodajanje novih postov v prešnji post je bedno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
Mr.B ::
Glede na to da je bil Matthai, tam ve da je zadeva tako napisana za laike. Že vsak z vsaj nekaj let izkušenj, se povpraša v predpostavki dokumenta, recimo za Office paket, kjer so pisci ponosni, kako bo prehod zadovoljiv 90% zahtev oziroma funkcionalnosti ali potrebe. Prvo stvar, ki se jo človek povpraša je katere so te 90% in katere so te 10% funkcionalnosti. In cela zadeva je spisana na 66 straneh. Nočem vas razočarati, moj zadnji dokument interforest migracije, samo ene storitve je napisan na 70 straneh, in od tega je v celem dokumentu 9 slik, kar je za MS sisteme fenomenalno.V tem dokumentu, ni nikakršnih primerjav, kaj in koliko se določene funkcije, sploh uporabljene, in katerih se ne uporablja, samo potem res nebi bilo potrebno limati neke linke, ter tako na blef govoriti, kako zadovolji vse potrebe..... Če ne drugega, bi se lahko takoj videlo, koliko stroškov, ti prinese teh 10% nefunkconalnosti... Aja bo zgodba tako kot z borzo, pa ne mislim pluvati za tisto rešitev, tuki se niti tega niso dotaknili.Nekdo je najde rešitev, kako se za nekaj let preživeti iz seskov države.
Bo pa zanimivo, katera podjetja, bodo izvajali in naredili arhitekturo.
Če bi bil CVI, obstoj raznih Marandov, SRCev, Astecov, S&T-jev, Adacte,orie, in podobni nebi potrebovali obstajati, ali ....
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Blisk ::
V tem ne vidim nič čudnega. Kakšni specialni programi za analizo podatkov, ekonometrično analizo itd. sploh ne obstajajo za Linux.R, MATLAB in SAS 9.2 delujejo na Linux. Blisk, kaj je zate "specialni program za ekonometrično analizo"?
Pa dej no, a ste res nepismeni???
JAZ TRDIM DA OBSTAJAJO DA. Da da
MATHAI trdi DA NE obstajajo v enem od postov, zato sem tudi komentiral in ga tudi CITIRAL.
Funkcionalno ne poznam statističnih programov, zato me ne zdaj loviti, da eni imajo to kar drugi nimajo!
Jaz sem samo povedal da so, ko je on trdil da jih ni!
MATHAI, pa o čem se vi to tam pogovarjate.
V kateri državni upravi si ti bil?
Pa ko tole berem mi res gre na kozlanje.
Že pred leti najmanj 5 let nazaj je bilo rečeno iz vrha ministrstva za šolstvo, da bi bilo dobro uvesti tudi odprto kodo.
Zaradi tega je padlo nekaj predlogov in to so ravno ti, ki si jih ti navedel.
Firefox in poleg MS Office še OpenOffice. Tak je bil dogovor in nekateri sistemci v javni upravi to počnemo že nekaj let.
In iz prakse povem od kje taka panika kot jo delate, za uporabo OpenOffice in jao celo Firefoxa, ki je v osnovi najbolj razširjen brsalnik v sloveniji. Prehod zahteva celih 5 minut "izobraževanja" za to kar ga rabi 90% ljudi.
Kot sem povedal, povem še 1x iz prakse ne neko teoretično filozofiranje.
Ja problem bo prvi prehod na OpenOffice in Fireox za tistih 10% ljudi, ki se NOČEJO naučiti uporabljati novih programov in ki so toliko neumni, da se niti NE bodo prilagajali ničemur novem. Ja lahko rečem neumni, ker je njihovo osnovno orodje računalnik in zahteva za delovno mesto bi/je morala biti osnovno poznavanje programskih orodij.
Pa jih ne poznajo, iz tega razloga lahko rečem "kokoši", ki so na delovnem mestu za katerega nimajo vseh kvalifikacij!
Ali vsaj osnovnih za delo, ki ga opravljajo!
In iz prakse povem, da to kar trdiš ti ni res. Veliko težji prehod je iz Office 2003 na 2007, kot iz 2003 na Open Office.
Govorim spet iz prakse. Edino kar jih je treba dodatno naučiti, da dokumente shranjujejo v doc format.
Debata na forumu sicer nima smisla, sicer se pa dokaj dobro ve, kje vse bi bile resne težave pri prehodu na Linux desktope in da se tudi izračunati vsaj okvirne stroške. Gre pa zanesljvo številka v milijone EUR.
Jaz sem enkrat samo približno računal, koliko stane državno upravo samo zamenjava celostne podobe, ki se menja skoraj svaki dve leti in je potem poleg glav v Officu potrebno popraviti tudi celo vrsto aplikacij. Ampak študije pa vedno pokažejo, da stroškov ni, tako kot nimajo zakoni finančnih posledic.
Em, a nismo prej govorili o lobijih????
Lahko bi še razlagal, kako nekateri črpajo državna podjetja in vedno zmagajo na razpisih z najnižjo ceno.
Ko pa potegneš skupi vse račune so pa dražji daleč od najdražjega....pa smo spet pri lobijih in enih in istih.
Zato se lahko samo praskamo po riti in se sprašujemo, kako bi bilo, če bi bil moj ata........
AJA pa še za tiste, ki se sprašujete o težkih miljonih za izobražvanje za prehod iz MS office na Open Office in Firefox. Prosim lepo nikar. Večini pri nas so se naučili sami, razen spet tistih 10% na katerih bazirajo vaše bajne številke o izobraževanju.
In ONYX ma prav, izračunajte število sistemcev na število zaposlenih v javni upravi......pa ne se potem držat za glavo in se spraševat kako sploh kaj deluje.
Pa da ne bi še o tem na kakih izobraževanjih sem bil na račun firme, zadnjih nekaj let.....nula nula zero.....
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Blisk ()
Damiani ::
Sam tle vsi pozabljate, da denar iz izobraževanja, programskih popravkov ostane znotraj države. s tem dobi slovenska IT stroka priložnost do razvoja, izkušen vpeljav v odprto kodo. Kar lahko s pridom izkoristimo tudi za vpeljave na drugih trgih. Tudi v industriji so investicije, katere pridejo v plus šele čez par let. V začetku zgleda strošek visok, potem pa pada. Mogoče pa iz tega zraste kakšno novo zdravo podjetje, ki lahko postane pomembno na širšem trgu pri vpeljavah odprte kode.
Sedaj je nažalost tako, da radi mečemo denar tujim multinacionalkam. Naša podjetja pa so povečini preprodajalci in živimo od marž.
S časoma uradniki prinesejo odprto kodo še domov in tako zmanjšajo stroške ki jih ima družina. Jupi, denar za druge slovenske dobrote.
Sedaj je nažalost tako, da radi mečemo denar tujim multinacionalkam. Naša podjetja pa so povečini preprodajalci in živimo od marž.
S časoma uradniki prinesejo odprto kodo še domov in tako zmanjšajo stroške ki jih ima družina. Jupi, denar za druge slovenske dobrote.
Bistri007 ::
Pa dej no, a ste res nepismeni???
JAZ TRDIM DA OBSTAJAJO DA. Da da
MATHAI trdi DA NE obstajajo v enem od postov, zato sem tudi komentiral in ga tudi CITIRAL.
OK, torej manjka vprašaj na koncu tega, kar sem odebelil?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Blisk ::
Sam tle vsi pozabljate, da denar iz izobraževanja, programskih popravkov ostane znotraj države. s tem dobi slovenska IT stroka priložnost do razvoja, izkušen vpeljav v odprto kodo. Kar lahko s pridom izkoristimo tudi za vpeljave na drugih trgih. Tudi v industriji so investicije, katere pridejo v plus šele čez par let. V začetku zgleda strošek visok, potem pa pada. Mogoče pa iz tega zraste kakšno novo zdravo podjetje, ki lahko postane pomembno na širšem trgu pri vpeljavah odprte kode.
Sedaj je nažalost tako, da radi mečemo denar tujim multinacionalkam. Naša podjetja pa so povečini preprodajalci in živimo od marž.
S časoma uradniki prinesejo odprto kodo še domov in tako zmanjšajo stroške ki jih ima družina. Jupi, denar za druge slovenske dobrote.
Ljudje ZELo pozabljajo na to, da je v sloveniji skupnost, ki pomaga razvijati odprto kodo in katera od države dobi tako zelo malo, da ni omembe vredno.
In če bi vpeljali to skupnost vzporedno v vpeljavo odprtokodnih programov v državno upravo, bi prihranili tudi precej miljončkov. Poleg tega kar ti praviš, da bi ostal denar SLO podjetjem in bi mogoče kako firmo več obdržali pri življenju ali celo na novo koga zaposlili v teh časih.
Največji problem je predvsem to, da je treba končno, ja KONČNO vzeti v roke tistih 10% ljudi, ki NOČE in urediti zadeve z njimi.
Ko bodo to uredili, se bo odprta koda vpeljala v državno upravo z najmanjšim problemom z minimalnimi stroški.
Seveda ko se aplikacije, ki so na .net spravijo počasi na odprto kodo.
Mr.B ::
Ja ampak bodo to bile NAŠE, in zgodovina je oziroma bo pokazala uspešnost NAŠIH, računov v tujini.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
neo81 ::
Heh...počil bom od smeha, ko se neki kvazi sistemci iz državne uprave oglašajo. Hmmmm kdo ste že to? Aja, to ste oni, ko, kadar gre kaj narobe (ko recimo nekomu tiskalni ne dela, al pa uporabnik maila ne dobi) brž kličete kot utrgani na Astec, Src, Marand in podobne. Učas smo temu rekli tajnica.
CVI je sicer bil kul, dokler se ga Janševi niso lotil...nikakor pa ni bil nadomestek za zunanje izvajalce, ki polek študentarije naredijo praktično vse. Bil je le organ, ki je zadeve koordiniral in ki je mel roko nad stroški(potlej so se pa organi med seboj skregal in pograbil je vsak organ "svoj" denar...in začel delati po svoje). Podobno se sedaj dogaja še z upravnimi enotami, ki so zankrat še pod MJU.
Glede aplikacij pa takole: državna uprava ima te aplikacije za svoje, sploh takrat ko zmagajo na kakem tekmovanju, kot je e-uprava. In so toliko zastarele, kakor jih naročnik pač ne posodablja (oz. ne naroča posodobitev).
In končno: glavna aplikacija v državni upravi je LN, oziroma bolj natančno Spis. In tako Lotus Notes, kot Spis deluje na Linuxu, težava je pa, da zunanja komponenta za prikaz in zajem dokumentov ne deluje (glede na to, da je izdelovalec sw-ja lokalna firma, nebi smelo biti problem pritisnit nanj). Enako velja za komponento za digitalno podpisovanje dokumentov. Vsi offici in ostala jaja...so pa bolj ali manj sekundarnega pomena.
In mimogrede: v LN je Office, baziran na Openoffice že par let vgrajen.
Sicer ne verjamem, da bo kaj veliko od tega, je pa pohvalno, da se vsaj začenja razmišljat v to smer.
CVI je sicer bil kul, dokler se ga Janševi niso lotil...nikakor pa ni bil nadomestek za zunanje izvajalce, ki polek študentarije naredijo praktično vse. Bil je le organ, ki je zadeve koordiniral in ki je mel roko nad stroški(potlej so se pa organi med seboj skregal in pograbil je vsak organ "svoj" denar...in začel delati po svoje). Podobno se sedaj dogaja še z upravnimi enotami, ki so zankrat še pod MJU.
Glede aplikacij pa takole: državna uprava ima te aplikacije za svoje, sploh takrat ko zmagajo na kakem tekmovanju, kot je e-uprava. In so toliko zastarele, kakor jih naročnik pač ne posodablja (oz. ne naroča posodobitev).
In končno: glavna aplikacija v državni upravi je LN, oziroma bolj natančno Spis. In tako Lotus Notes, kot Spis deluje na Linuxu, težava je pa, da zunanja komponenta za prikaz in zajem dokumentov ne deluje (glede na to, da je izdelovalec sw-ja lokalna firma, nebi smelo biti problem pritisnit nanj). Enako velja za komponento za digitalno podpisovanje dokumentov. Vsi offici in ostala jaja...so pa bolj ali manj sekundarnega pomena.
In mimogrede: v LN je Office, baziran na Openoffice že par let vgrajen.
Sicer ne verjamem, da bo kaj veliko od tega, je pa pohvalno, da se vsaj začenja razmišljat v to smer.
noraguta ::
Ljudje ZELo pozabljajo na to, da je v sloveniji skupnost, ki pomaga razvijati odprto kodo in katera od države dobi tako zelo malo, da ni omembe vredno.
In če bi vpeljali to skupnost vzporedno v vpeljavo odprtokodnih programov v državno upravo, bi prihranili tudi precej miljončkov. Poleg tega kar ti praviš, da bi ostal denar SLO podjetjem in bi mogoče kako firmo več obdržali pri življenju ali celo na novo koga zaposlili v teh časih.
konec koncev sem mislil , da je razvoj programja le pridobitna dejavnost , pa sem se očitno motil.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
noraguta ::
In končno: glavna aplikacija v državni upravi je LN, oziroma bolj natančno Spis. In tako Lotus Notes, kot Spis deluje na Linuxu, težava je pa, da zunanja komponenta za prikaz in zajem dokumentov ne deluje (glede na to, da je izdelovalec sw-ja lokalna firma, nebi smelo biti problem pritisnit nanj). Enako velja za komponento za digitalno podpisovanje dokumentov. Vsi offici in ostala jaja...so pa bolj ali manj sekundarnega pomena.
In mimogrede: v LN je Office, baziran na Openoffice že par let vgrajen.
Sicer ne verjamem, da bo kaj veliko od tega, je pa pohvalno, da se vsaj začenja razmišljat v to smer.
o tem dotičnem kosu sw-ja pa še kako desetletje nisem slišal kake pohvalne besede , tako da bi bilo uporabo tega dinozaverčka kar bolje zamolčati. Pa tudi sicer je odprtokodna skupnost prej nakolenjena "defacto" standardom (Exchange Server Protocols). Glede digitalnega podpisovanja dokumentov je pa spet druga zgodba , ampak že encajt tako OO , kot mso omogočata podpisovanje dokumentov per se . Da o samem vzdrževanju , nezadovoljstvu uporabnikov ter ceni LN sploh ne govorimo.
pa pustimo ob strani , jebarijo z midellwarom za pametne kartice na linuxu.
ps. Sicer pa sam projekt pozdravljam
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
dronyx ::
@neo81: Meni deluješ, kot nekdo, ki je zaposlen na MJU oz. delu, ki je bil bivši CVI. Mi gre pa na smeh ob prebiranju tvoje nebuloze. Prav CVI je glavni razlog, da ta država nima svoje resne informatike, ampak čisto vse outsourcano. CVI je včasih samo račune podpisoval in tu gre za ogromne zneske. Je pa bil CVI kul, ker je favoriziral točno določene firme, ki so bile tu že vse naštete. Za to je bil pa kul in to se bo vleklo naprej še leta. Tega niti Janša ni mogel razbit. Marsikomu iz teh firm se pa kolca po CVI, ker sedaj zadeva ni več tako centralizirana, kajne?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
Blisk ::
Heh...počil bom od smeha, ko se neki kvazi sistemci iz državne uprave oglašajo. Hmmmm kdo ste že to? Aja, to ste oni, ko, kadar gre kaj narobe (ko recimo nekomu tiskalni ne dela, al pa uporabnik maila ne dobi) brž kličete kot utrgani na Astec, Src, Marand in podobne. Učas smo temu rekli tajnica.
Še en, ki se oglaša med pavzo po online streljačini.
Ne vem kako je sicer drugje, ampak pri nas smo imeli podpisano vzdrževalno pogodbo s priznanim podjetjem, da me nadomešča v času dopustov. In kaj se je zgodilo, ob večji težavi na linuxu je njihov pogodbeni sistemc reku da tega ne more popraviti ker ne zna.
Kaj mi je preostalo drugega kot prekiniti dopust in popraviti zadevo. Da ne govorim še o nekaterih sistemcih iz priznanih podjetij, ki bi morali znati pa ne znajo, pa sem jaz popravljal za njimi....
Pa da še povem glavni razlog, zakaj se v državni upravi večinoma zamenja ofice 2003 za 2007.
Seveda glavni in najbolj pomemben razlog....ker je lepši.....
Mr.B ::
To je dokument, ki bi ga spisal za iztočnico nek laik, z visoko izobraženim činom. Ta dokument se bere, nekako tako, kaj lahko uporabimo namesto MS Office paketa, da bo naslednja pogodba cenejša, v roku , ko bo potekla pogodba z MS-jem, pa sporducirati goro papirlogije, da se na koncu nihče ne bo lotil problema.
Ta študija, se ne dotakne ničesar, je laično nategovanje visoko izobraženega kadra javne uprave, ki nima pojma, kaj posluša. Verjetno so imeli prosti dan in izlet v Portorož, da so šli na predstavitev dokumenta.
A ste kje brali, katera programska oprema bo nadomestila program za peko CD-jev in DVD-jev. No sej to je nepomembno, samo za to se bo porabilo miljončke. Ali pa ali je sploh opisan nabor standardiziranih tiskalnikov ? Da si ravno kdo ne bo razbijal glave, kaj je standardizirana programska oprema.
Ta študija, se ne dotakne ničesar, je laično nategovanje visoko izobraženega kadra javne uprave, ki nima pojma, kaj posluša. Verjetno so imeli prosti dan in izlet v Portorož, da so šli na predstavitev dokumenta.
A ste kje brali, katera programska oprema bo nadomestila program za peko CD-jev in DVD-jev. No sej to je nepomembno, samo za to se bo porabilo miljončke. Ali pa ali je sploh opisan nabor standardiziranih tiskalnikov ? Da si ravno kdo ne bo razbijal glave, kaj je standardizirana programska oprema.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mr.B ()
Keyser Soze ::
Ne bluzi. DOCX OOo odpre bolje kot MSO 2003.
Kaj pa tebe trga? Hormoni?
Vprašal sem kako je s kompatibilnostjo, in ti mi pribiješ naj ne bluzim, češ, da OO bolje odpre docx kot MS Office 2003. Me ne zanima za 2003, govorim o 2007 verziji, katero uporablja že velika večina folka.
Plus, bottom line vsega tega je IMO, da gre zgolj za navzkrižje interesov par IT firm v Sloveniji. Ni tule noben motiv šparanje, kvečjemu čimbolj efektivno obiranje proračuna.
OM, F, G!
noraguta ::
Opozoril sem na par konkretnih problemov. Recimo to, da je prehod iz MS Office 2007 (na OpenOffice) težji kot iz MS Office 2003. Odgovor je bil - zanimivo: prehode med MS Office paketi mora odobriti Ministrstvo za javno upravo. Uradno je državna uprava še vedno na MSO 2003, vendar je že precej proračunskih uporabnikov prehod izvedlo BREZ DOVOLJENJA. (No, tle je vprašanje kako se je zagotovilo denar za prehod, in ali bi moral kdo odgovarjati zaradi tega. Odgovarjati bi moral tudi zato, ker povzroča nekompatibilnost med državnimi organi, tisti s starejšim MS Officem imajo težave z DOCX, ne?).
docx odpira vse vključno z offici xp(2k) naprej , če še svetuješ o čem se vsaj poduči. Izdan je bil compatibility pack .
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
poweroff ::
@Matthai: Jaz ne vem, kakšen naj bi bil sploh scope tega projekta. Govorimo samo o državni upravi (reciva 15000 delovnih mest) ali celotni JU (prek 100.000 delovnih mest)? Če pošlješ 15.000 ljudi na usposabljanja, ki stanejo 100 EUR (to je po cenikih firm dejansko malo) za delo z novim okoljem je to že 1.5 milijonov EUR.
Jaz tudi ne vem točno kakšen je scope tega projekta. Definitivno pa - kot sem razumel - se ne bi šlo 100% na Linux. Glede izobraževanj... pred kratkim sem bil pri Muršecu (vodja informatike na Vrhovnem sodišču). In je rekel takole. Napisali so priročnik, naredili kratko interno izobraževanje za sodnike in je bila stvar zaključena. Stroškov praktično ni bilo.
Je pa res. Če daš izobraževanje zunanjim izvajalcem še 10 mio. ne bo dovolj.
Pa dej no, a ste res nepismeni???
JAZ TRDIM DA OBSTAJAJO DA. Da da
MATHAI trdi DA NE obstajajo v enem od postov, zato sem tudi komentiral in ga tudi CITIRAL.
Fant, nepismen si ti!
Jaz sem citiral nekoga, ki je govoril o tem, da ti programi ne obstajajo in potem dodal, da to NI RES ter navedel kot primer R.
Da ne govorim o PSPP, kjer celo sam precej aktivno sodelujem!
In iz prakse povem od kje taka panika kot jo delate, za uporabo OpenOffice in jao celo Firefoxa, ki je v osnovi najbolj razširjen brsalnik v sloveniji. Prehod zahteva celih 5 minut "izobraževanja" za to kar ga rabi 90% ljudi.
Naj bo najprej jasno s kom govoriš. Govoriš s človekom, ki je napisal, DA, NAPISAL enega redkih (če ne celo edini) Linux priročnik v Sloveniji (v zadnjem času).
OK. Zato si drznem biti mnenja, da o Linuxu in prehodu nanj nekaj vem.
Torej. Prehod na Firefox je res mačji kašelj. V teoriji. V praksi imaš pa recimo MNZ, kjer bi znali imeti težave. Ker uporabljajo neke ActiveX zadeve. Da ne govorimo o tem, da je treba inštalirat plugine za čitalce pametnih kartic. Saj pravim - ni problema, ampak je treba probat in se kaj naučit.
In iz prakse povem, da to kar trdiš ti ni res. Veliko težji prehod je iz Office 2003 na 2007, kot iz 2003 na Open Office.
Ejga, res si nepismen. Nisem govoril o prehodu je iz Office 2003 -> Office 2007, pač pa Office 2003 -> Open Office in Office 2007 -> Open Office.
sudo poweroff
noraguta ::
To je dokument, ki bi ga spisal za iztočnico nek laik, z visoko izobraženim činom. Ta dokument se bere, nekako tako, kaj lahko uporabimo namesto MS Office paketa, da bo naslednja pogodba cenejša, v roku , ko bo potekla pogodba z MS-jem, pa sporducirati goro papirlogije, da se na koncu nihče ne bo lotil problema.
Ta študija, se ne dotakne ničesar, je laično nategovanje visoko izobraženega kadra javne uprave, ki nima pojma, kaj posluša. Verjetno so imeli prosti dan in izlet v Portorož, da so šli na predstavitev dokumenta.
A ste kje brali, katera programska oprema bo nadomestila program za peko CD-jev in DVD-jev. No sej to je nepomembno, samo za to se bo porabilo miljončke. Ali pa ali je sploh opisan nabor standardiziranih tiskalnikov ? Da si ravno kdo ne bo razbijal glave, kaj je standardizirana programska oprema.
ma konec koncev vse kar bodo zagonili za ta projekt ne more povzročit kake prevelike škode. Če pa državna uprava trpi kako leto dve mi bo pa kvečjemu polepšalo dan.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Keyser Soze ::
Seveda to ti veš iz prve roke, ker si pri koritu....tako kot v vseh drugih temah :D
Ne še ne vem, ker ideja šele raste na IT zelnikih. Počakajmo še malo, da začnejo podmazovat politike. Čez nekaj časa bomo pa še po kakšnih cajtngih brali.
OM, F, G!
dronyx ::
@Matthai: Kar se tiče sodišč sam ne bom verjel, dokler v živo ne vidim kako s temi programi delajo sodniki in ostalo osebje. Glede na to, da so do pred kratkim delali še v IBM DW5 urejevalniku (večina je tu premladih, da bi vedela, kaj to sploh je), sem pač zelo skeptičen. To je podobno, kot če bi Naso preselil v Albanijo in me potem prepričeval, da vse "štima". Možno, vendar malo verjetno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
poweroff ::
Heh...počil bom od smeha, ko se neki kvazi sistemci iz državne uprave oglašajo. Hmmmm kdo ste že to? Aja, to ste oni, ko, kadar gre kaj narobe (ko recimo nekomu tiskalni ne dela, al pa uporabnik maila ne dobi) brž kličete kot utrgani na Astec, Src, Marand in podobne.
Žal to v veliki meri drži. Sam se je treba vprašat zakaj?
Ker imajo gospodje lepe vzdrževalne pogodbe in to celo take, da oni sami upravljajo s serverji. Državni sistemci v nekaterih primerih celo sploh nimajo gesel za dostop do strežnikov, pač pa imajo vse čez zunanji izvajalci! A se je kdo vprašal kdo ima dostop do routerjev državne uprave? Ja, fantje - taka je realnost.
Zakaj je pa do tega prišlo je pa vprašanje, ampak državni sistemci niso vedno krivi za to. Je pa treba vprašat šefe kdo je imel finančno korist od tega.
Ampak po drugi strani pa so storitve teh zunanjih firm katastrofalne. Sploh kar se tiče varnosti omrežja. Pa ne bom šel sedaj v podrobnosti.
sudo poweroff
Blisk ::
@Matthai: Jaz ne vem, kakšen naj bi bil sploh scope tega projekta. Govorimo samo o državni upravi (reciva 15000 delovnih mest) ali celotni JU (prek 100.000 delovnih mest)? Če pošlješ 15.000 ljudi na usposabljanja, ki stanejo 100 EUR (to je po cenikih firm dejansko malo) za delo z novim okoljem je to že 1.5 milijonov EUR.
Jaz tudi ne vem točno kakšen je scope tega projekta. Definitivno pa - kot sem razumel - se ne bi šlo 100% na Linux. Glede izobraževanj... pred kratkim sem bil pri Muršecu (vodja informatike na Vrhovnem sodišču). In je rekel takole. Napisali so priročnik, naredili kratko interno izobraževanje za sodnike in je bila stvar zaključena. Stroškov praktično ni bilo.
Je pa res. Če daš izobraževanje zunanjim izvajalcem še 10 mio. ne bo dovolj.
Pa dej no, a ste res nepismeni???
JAZ TRDIM DA OBSTAJAJO DA. Da da
MATHAI trdi DA NE obstajajo v enem od postov, zato sem tudi komentiral in ga tudi CITIRAL.
Fant, nepismen si ti!
Jaz sem citiral nekoga, ki je govoril o tem, da ti programi ne obstajajo in potem dodal, da to NI RES ter navedel kot primer R.
Da ne govorim o PSPP, kjer celo sam precej aktivno sodelujem!
In iz prakse povem od kje taka panika kot jo delate, za uporabo OpenOffice in jao celo Firefoxa, ki je v osnovi najbolj razširjen brsalnik v sloveniji. Prehod zahteva celih 5 minut "izobraževanja" za to kar ga rabi 90% ljudi.
Naj bo najprej jasno s kom govoriš. Govoriš s človekom, ki je napisal, DA, NAPISAL enega redkih (če ne celo edini) Linux priročnik v Sloveniji (v zadnjem času).
OK. Zato si drznem biti mnenja, da o Linuxu in prehodu nanj nekaj vem.
Torej. Prehod na Firefox je res mačji kašelj. V teoriji. V praksi imaš pa recimo MNZ, kjer bi znali imeti težave. Ker uporabljajo neke ActiveX zadeve. Da ne govorimo o tem, da je treba inštalirat plugine za čitalce pametnih kartic. Saj pravim - ni problema, ampak je treba probat in se kaj naučit.
In iz prakse povem, da to kar trdiš ti ni res. Veliko težji prehod je iz Office 2003 na 2007, kot iz 2003 na Open Office.
Ejga, res si nepismen. Nisem govoril o prehodu je iz Office 2003 -> Office 2007, pač pa Office 2003 -> Open Office in Office 2007 -> Open Office.
Tvoj citat je zgledal, kot da si to napisal ti.
Jaz pa sem še vedno samo to trdil, da je prehod iz 2003 na 2007 težji od prehoda iz 2003 na open office.
Nič drugega!
Vsaka čast, da si napisal priročnik, vendar mislim da prehode iz nekaj na nekaj bolje poznam kot ti, ker se srečujem z njimi v praksi. Tudi v podjetjih, ki nočejo več uporabljati MS Office in grejo na Open Office.
Jasno je, da če daš ljudem možnost izbire ali želite še naprej uporabljati to kar imate ali boste imeli raje Open Office.
Mislim da ga ni junaka, da bo rekel, da želi OpenOffice in bo opusti MS. Ker so ljudje leni in delajo po liniji najmanjšega odpora.
Heh...počil bom od smeha, ko se neki kvazi sistemci iz državne uprave oglašajo. Hmmmm kdo ste že to? Aja, to ste oni, ko, kadar gre kaj narobe (ko recimo nekomu tiskalni ne dela, al pa uporabnik maila ne dobi) brž kličete kot utrgani na Astec, Src, Marand in podobne.
Žal to v veliki meri drži. Sam se je treba vprašat zakaj?
Ker imajo gospodje lepe vzdrževalne pogodbe in to celo take, da oni sami upravljajo s serverji. Državni sistemci v nekaterih primerih celo sploh nimajo gesel za dostop do strežnikov, pač pa imajo vse čez zunanji izvajalci! A se je kdo vprašal kdo ima dostop do routerjev državne uprave? Ja, fantje - taka je realnost.
Zakaj je pa do tega prišlo je pa vprašanje, ampak državni sistemci niso vedno krivi za to. Je pa treba vprašat šefe kdo je imel finančno korist od tega.
Ampak po drugi strani pa so storitve teh zunanjih firm katastrofalne. Sploh kar se tiče varnosti omrežja. Pa ne bom šel sedaj v podrobnosti.
Seveda pa me zanimajo dejstva za tele trditve. Kolikor poznam sistemce v državnih upravah in še nekaj drugih, si tega ne morejo privoščiti.
Ti pa trdiš, da se to v večini izvaja. Dejstva štejejo ne to kar si slišal nekje......
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Blisk ()
poweroff ::
@Matthai: Kar se tiče sodišč sam ne bom verjel, dokler v živo ne vidim kako s temi programi delajo sodniki in ostalo osebje. Glede na to, da so do pred kratkim delali še v IBM DW5 urejevalniku (večina je tu premladih, da bi vedela, kaj to sploh je), sem pač zelo skeptičen. To je podobno, kot če bi Naso preselil v Albanijo in me potem prepričeval, da vse "štima". Možno, vendar malo verjetno.
Na sodiščih zadeve že delujejo. OpenOffice je že uveden. Firefox in Thunderbird prav tako. Za določene sodne sklepe imajo software, ki deluje povsem avtomatizirano. Iz baze zajame podatke in zgenerira OOo dokument in ga naprinta.
Trenutno delajo na vpeljavi dokumentnega sistema (lansko leto so s pol milijona dokumentov testirali eno odprtokodno rešitev, ki jo bodo v kratkem tudi uvedli) ter koledarja.
V glavnem, jaz sem bil pri tipu na obisku in mi je pokazal kako zadeva deluje. In deluje impresivno dobro.
sudo poweroff
neo81 ::
o tem dotičnem kosu sw-ja pa še kako desetletje nisem slišal kake pohvalne besede , tako da bi bilo uporabo tega dinozaverčka kar bolje zamolčati. Pa tudi sicer je odprtokodna skupnost prej nakolenjena "defacto" standardom (Exchange Server Protocols). Glede digitalnega podpisovanja dokumentov je pa spet druga zgodba , ampak že encajt tako OO , kot mso omogočata podpisovanje dokumentov per se . Da o samem vzdrževanju , nezadovoljstvu uporabnikov ter ceni LN sploh ne govorimo.
pa pustimo ob strani , jebarijo z midellwarom za pametne kartice na linuxu.
ps. Sicer pa sam projekt pozdravljam
Hehe...bi bla pa to zanimiva debata za ob peru. IBM Domino je ena izmed redkih stvari v državni upravi, ki dela kot je treba. Exchange, se mimogrede za razliko od domina niti osnovnih standardov ne drži (sploh tista čudna pogruntavščina, ko ti enkapsolirajo maile...bljak).
MAPI...pa itak dela samo z Outlookom...pa še to slabo-seveda, ker je zaprt protokol in ga z vsako verzijo Exchange-a spremenijo(u resnici gre za slab klon SSH protokola). Sicer pa tudi primrjat Domino in Exchange je traparija. Za funkcionalnost Domina rabiš: Windows Server 200x (z vsemi AD, CA, IIS,... servisi), Exchange, Sharepoint portal, OCS +še kaj bi manjkal. Cena tega je definitivno višja (sploh ker bi se št serverjev najmanj početveril).
In poanta v raznih dokumentih sistemih je v vsebini (da je skladen z ZUP-om, akreditiran po ZVDAGA), digitalni podpis je pa sploh stvar veljavnih zakonov, ne tehnike(in tu rešitve, ki jih omenjaš avtomatsko odpadejo).
In tega "dinozaverčka" uporablja večina bank, pa večjih firm (npr Coca Colla). Pa tudi drugi "dinozaverček" imenovan Novell ni najslabš, kar se je MJU spomnil oziroma tega so se kar CVI-jevci (zdajšnji Astecov-ci, če je še kaj stare garde od zadnje čistke sploh tam ostal).
PS: uporabniki v DU so pa, kar oba veva, nezadovoljni ne z programi, ampak z dejstvom, da morajo u službo(ne delat) hodt. Ok, so svetle izjeme, ampak ti ponavadi ne zdržijo dolgo, ker jih ostali izločijo.
dronyx ::
@Matthai: To sem tudi jaz videl na CIF in sem bil impresioniran z prikazanim. Vendar jaz sem se naučil v vseh teh letih, da dostikrat zadeva na terenu potem ni taka, kot če ti jo kažejo informatiki ali vodje projektov. Za sodnike je znano, da niso ravno najbolj napredni uporabniki IT storitev, ker gre večinoma za starejšo generacijo. Tako da...
Blisk ::
@Matthai: To sem tudi jaz videl na CIF in sem bil impresioniran z prikazanim. Vendar jaz sem se naučil v vseh teh letih, da dostikrat zadeva na terenu potem ni taka, kot če ti jo kažejo informatiki ali vodje projektov. Za sodnike je znano, da niso ravno najbolj napredni uporabniki IT storitev, ker gre večinoma za starejšo generacijo. Tako da...
Napačno je mišljenje, da je problem vedno starejša generacija. Ker je dostikrat problem to, da se ima oseba za tako pomembno, da njej to ni treba. Ja imeli smo tudi take primere, ko je oseba sesula cel projekt uvedbe novega softwera samo zato, ker se on s tem ne bo ukvarjal......
Najbolj žalostno je tudi to, da se generacija pod 30let ne znajde na računalniku niti toliko, da bi znali narediti podpis v outlooku. Zame so to nepopolno kvalificirani ljudje za delovno mesto, ki ga opravljajo.
Dejstvo je, da ko na linuxu nekaj nastaviš dela.
Ko to narediš na windowsih, dela, ali pa tudi ne....
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Slovenska državna uprava gre na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 … 17 18 19 20 )Oddelek: Novice / NWO | 211922 (189881) | BlueRunner |
| » | Odmevi in odzivi na študijo prehoda državne uprave na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / NWO | 81588 (75599) | eidos2000 |
| » | Komisija za preprečevanje korupcije izdala mnenje glede ravnanja MJU v postopku nabavOddelek: Novice / NWO | 11779 (10316) | poweroff |
| » | Francozi in Švedi s prehodom na odprto kodo nižajo IT stroške (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 19115 (16009) | hruske |
| » | Nekateri slovenski poslanci predlagajo prehod na odprto kodo (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 29928 (21624) | Matevžk |