Raziskave "zdravila za nesmrtnost"

Glede večje pojavnosti rakavih obolenj. V povezavi s tistim detektorjem hlapljivih organskih spojin, bi se verjetno dalo preživeti tudi to. Pač bi večino rakov zaznali in pozdravili v zelo zgodnji fazi.

Eh, Okapi ...

Wampir!

Če bomo imeli tehnologijo, ki bo tvoje življenje podaljšala, bomo imeli tudi tako, da bo tudi naredila vse, kar znaš ti.

Sicer nej se pa kar sesujejo penzionski sistemi, upam da se novica uresniči! Še letos. Samo se bojim, da se ne bo.

Okapi> "Čisto vse, ki danes živijo. A misliš, da so enkrat kasneje iz nič nastale?"

Gotovo skoraj nobena ni živa že 3 milijarde let. Lahko pa pred pritiskom na gumb pošlji poskusiš bolj natančno prebrati.

joco> "Še bolj korektno bi bilo naprimer: da so imeli osebki, katerih babice so skrbele za njih po rojstu, med tem ko sta mama in ata nabirala borovnice, večjo verjetnost za preživetje.
Ali še bolj korektno: da je manj osebkov umrlo, če so jih pazile babice, in je potem sčasoma populacija tistih, katerih babice niso pazile, zmanjšalo."

Vsekakor so vse tri, tako moja, kot tvoji dve razlagi, švoh. Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo. Ženska bi kamot imela menstruacijo tudi, če bi bila doma pri vnukih in skrbela zanje. Še več, pri določenih "primitivnih" ljudstvih ženske izmenoma skrbe za vse otroke v plemenu; celo dojijo tuje otroke. Če bi babice človekovih prednikov prav tako imele lahko tudi v poznih letih otroke in bi bile noseče istočasno, kot njihove hčerke, bi to pomenilo mnogo več mleka za otroke, mnogo več rok za vzajemno pomoč, s tem pa večjo prednost za preživetje otrok.

Da ne omenjava tega, da imajo danes ženske menstruacijo povsem naravno do 45, nekatere celo do 50. leta, ko je pred njimi še vsaj 20-30 let kvalitetnega življenja; v času kromanjonskega človeka pa so bili 45-letni starčki verjetno takšna redkost, kot danes razni 100-letniki. Mogoče celo 120-letniki.

Zelo verjetno so ženske menstruacijo na račun slabšega zdravja in hitrejšega staranja tudi prej izgubile, tako da so bile po 30. letu morda že neplodne... Vseeno to ni popolna razlaga, zakaj ne bi mogle biti plodne pozno v starost.

Po eni strani je tudi majhnih molekul zelo veliko in bi kakšne lahko delale kej zanimivega. Ni pa to nujno, lahko da mora biti kar zajetnejša. Ker tudi noben je še ni, majhne in prostoležeče molekule utiliziral zase, kolikor vemo. Slab indic. Torej je vsaj sinteza take mahjhne molekule s pomembnimi učinki najbrž težka.

Brez izračuna se nič ne ve. Z izračunom pa vse.

Narobe imaš, BW. Menopavza je za naše gene ugodnejša kot ne-menopavza. Edino tako je tako prisotna.

Premisli!

Razen če te nisem prav razumel. Če trdiš že ti, da je ugodnejša, ne samo "ista figa".

Potem se ti opravičujem.

IMHO ni rešitev. Moraš tud kej popravt, ne samo konzervirat, da težje propada.

Razen če to telo samo dela, dokler ni prehuda erozija.

Ne vem.

btw, a smem vedet, kako nastanejo rakave celice?

cist tko simple za laike v 2 stavkih

Thomas je 29. sep 2010 ob 19:10 izjavil:

Narobe imaš, BW. Menopavza je za naše gene ugodnejša kot ne-menopavza. Edino tako je tako prisotna.

Premisli!

Razen če te nisem prav razumel. Če trdiš že ti, da je ugodnejša, ne samo "ista figa".

Potem se ti opravičujem.

Sem potem popravil prvi stavek. :) V bistvu je ugodnejsa ja. Ampak niti ni nujno, da bi bila, da bi se obdrzala. Recimo, da se je neka genetska sprememba pojavila pri enih hribovcih pri tistih v dolini pa ne. Potem pa pride povodenj in une v dolini po vecini pobije.

Genetska sprememba ostane, dasiravno nima prav nobenega pomena pri prezivetju.

BW, imagodei in drugi:

Ne pojasni, zakaj bi ženska izgubila menstruacijo.

Če smo res zelo korektni, je menopavza byproduct daljšanja življenjske dobe.
Komot bi se lahko vzporedno z daljšanjem življenjske dobe tudi večalo število jajčec pri ženskah, da bi bile plodne dalj časa. Ampak za to ni bilo evolucijskega pritiska. Ali pa je bil vsaj zanemarljivo majhen, v primerjavi z dolgo življenjsko dobo. Ta je namreč omogočala da so babice skrbele za vnuke.

času kromanjonskega človeka pa so bili 45-letni starčki verjetno takšna redkost

Veliko redkejši kot danes. Vseeno je en starček ali 2 dovolj da poskrbi za en vrtec otrok. Poleg tega so bile babice pri 30 letih bolj pravilo kot izjema.

Še več, pri določenih "primitivnih" ljudstvih ženske izmenoma skrbe za vse otroke v plemenu; celo dojijo tuje otroke.

Če jih pa ne bi, pa bi njo in njeno potomstvo izločili iz plemena. Kdo ima zdaj večje prednosti?

// edit:
legal notice:
Seveda, gre za ugibanja, neposrednih dokazov ni. Je pa neka hipoteza, ki je dokaj konsistentna.

Se bom še jst priključil debati, ker je precej zanimiva =)

Najprej glede menopavze:
No recimo če izhajamo iz tega, da je bila življenjska doba včasih, recimo tam do 40 let in povežemo to z ugotovitvjo, da je večina vrst naravno plodnih celo svoje življenje že takoj dobimo rešitev. Torej menopavza (pomojem) ni noben odraz družbe in babic in ne vem česa še ampak smo pač ljudje svojo življenjsko dobo "umetno" (torej z zdravili, zelišči, ...) podaljševali precej hitreje, kot bi se to zgodilo s samo evolucijo (torej, da bi se človeška vrsta sama prilagajala in razvijala imunost na bolezni, ...). Iz tega je torej menopavza samo "stanek" tistega "naravnega" človeka, ki ima pri 50 itak tolk deformiran dedni material, da se pol (z večjo frekvenco) rodijo deformirani potomci (zakar običajno ni ravno priporočljivo da imajo ženske nosečnost po 40. letu).

Glede plusov in minusov vsega tega podaljševanja živ. dobe.
Če izhajamo iz "naloge" pripadnikov neke vrste, da ohranjajo svojo vrsto, so osebki, ki tega ne morejo počet (torej so tako ali drugače neplodni) v bistvu breme vrsti (čeprav se sliši precej nehumano, ampak gledamo samo iz "naravnega", evolucijskega stališča). Iz tega sledi, da je tudi podaljševanje življenjske dobe po menopavzi v bistvu nesmiselno, ker taki osebki družbi nič več ne morejo doprinesti.
Drugače je mogoče iz družbenega stališča, kjer starejši osebki razpolagajo z recimo več znanja, modrosti, izkušnjami, ... Samo je potlej spet tako, da zaradi sega tega mlajša generacija niti ne dobi priložnosti vse to dobit. Oziroma drugače...z podaljševanjem življenjske dobe se daljšajo vsa obdobja življenja, ne samo starost. Sedaj je recimo povsem običajno da se študira vsaj tam do ene 25 leta, potem rabiš nekaj časa da dobiš službo, zaslužiš dovolj za stanovanje, se končno osamosvojiš in ustvariš svojo družino (torej imaš potomce in končno opraviš svojo "vlogo" v vrsti) tam nekje pri 30. recimo. Če gledamo, da so potomce sposobni imet že vsaj 15 let prej (v puberteti) je to v bistvu precej potratno (in če se spomnimo, da je "naravna" doba človeka recimo 40-50 let). Ni sicer rečeno, lahko pa se bo vse skupaj premikalo še bolj proti starosti, dokler ne bo mogoče enkrat prišlo do tega da bojo imel ljudje otroke ravno pred menopavzo, kar definitivno ne more bit "naravno".

Torej (zaključek =), da ne bom čisto narobe razumljen. Ne pravim, da oseb "po" menopavzo ne bi smel več bit (itak moramo gledat na neko humanost in družbo in vse to ves čas). Ne vidim pa ravno tako velike prednosti, da vse stremi k temu da bi se življenjska doba ne vem kako podaljšala (čeprav članek v bistvu sploh ne govori o tem). Sam pomojem je že 90 let precej, precej veliko (preveč). Mogoče bi bilo boljše, da bi se razvoj usmeril v to, da bi bila struktura družbe taka, da bi lahko imeli recimo vseh 60 let res kvalitetnih, ne pa da se "življenje začne" šele takrat ko ljudje pridejo v pokoj pa zato pol takrat rabijo tolk zdravil in vsega, da takrat še ostanejo vitalni.
Žiga =)

PavelG, crap si napisal. Žal.

.:joco:. je 29. sep 2010 ob 19:42 izjavil:

Če smo res zelo korektni, je menopavza byproduct daljšanja življenjske dobe.
Komot bi se lahko vzporedno z daljšanjem življenjske dobe tudi večalo število jajčec pri ženskah, da bi bile plodne dalj časa. Ampak za to ni bilo evolucijskega pritiska. Ali pa je bil vsaj zanemarljivo majhen, v primerjavi z dolgo življenjsko dobo. Ta je namreč omogočala da so babice skrbele za vnuke.

Jajčec ima ženska vseeno zadosti in jih ob nastopu menopavze ne zmanjka.

Poleg tega - zakaj menopavza omogoča babicam skrbeti za vnuke bolj, kot če bi bila noseča ali imela svojega otroka? In, če je tako pomembno pomagat pri vzgoji vnukov, zakaj ni bilo evolucijskega pritiska, da se ostareli moški bolj posvetijo skrbi za vnuke?

.:joco:. je 29. sep 2010 ob 19:42 izjavil:

Veliko redkejši kot danes. Vseeno je en starček ali 2 dovolj da poskrbi za en vrtec otrok. Poleg tega so bile babice pri 30 letih bolj pravilo kot izjema.

Glede tega sploh ni dileme. Sprašujem se, zakaj je ženski treba ugasnit menstruacijo, da je sposobna skrbet za vnuke?

.:joco:. je 29. sep 2010 ob 19:42 izjavil:

Če jih pa ne bi, pa bi njo in njeno potomstvo izločili iz plemena. Kdo ima zdaj večje prednosti?

Tudi to ni pravo vprašanje. Saj ne gre za to, da bi katera odklonila. Tako so odrasle in tako se v teh skupnostih dela. Ampak to sploh ni bistvo. Bistvo je v tem, da ženska ne rabi prekinit menstruacije za to, da lahko drugim v plemenu pomaga vzgajat otroke.

nekje sem bral da je človeško telo oblikovano za življenje od 110 - 140 let v pogojih v kakršnih je človek živel ko je postal homo-sapiens in če ne bi imel naravnih sovražnikov

- zakaj menopavza omogoča babicam skrbeti za vnuke bolj, kot če b

i bila noseča ali imela svojega otroka?

Ker človeški otroci dolgo odraščajo, babica pa ni nujno, da bo živela dovolj dolgo da do konca vzgoji svojega. To bi bila izguba dragocene energije, veliko tveganje, ki ga evolucija ni podprla.

Boljš da preostanek svojih moči do za vnuke. Se več genov prenese.

That is the spirit, detroit!

Ne pa eni, ki vidijo v tem samo nesrečo za vse. Ma, če ni boljšega, samo 1000 let biološkega življenja, pa zato okopavam peso in pasem koze, vseh 1000 let. Ni problema.

Ni jebe. Pa če delam na latifundiji, life is beautiful.

Ampak, saj po njeni smrti skrb za otroka prevzamejo ostale ženske v plemenu/hordi. Tko funkcionira človeški rod. V bistvu je to ena večjih prednosti, skrb za tiste, ki (še) ne znajo poskrbeti zase in za obnemogle. Vrtci in domovi za ostarele niso novodobna pogruntavščina.

Potem bi jih pač umrlo 90% otrok, namesto 80%. Več matranja za nič, kar nima smisla.

Double J> "Potem bi jih pač umrlo 90% otrok, namesto 80%. Več matranja za nič, kar nima smisla. "

Zakaj bi jih umrlo 90% namesto 80%? Ne razumem te logike. Evolucijsko prednost ti daje dejstvo, da skupina skrbi za otroke. Preživi jih kvečjemu več.


Thomas> "Že mogoče, ampak tuj otrok ti rajš pade na tla in se poškoduje in tko naprej, kakor lasten. "

Ah, kaj pa vem... Če mati umre zaradi starosti in za sabo pusti negodnega otroka, pa morda skrb zanj prevzame druga "odrasla" hčerka oz. otrokova sestra, stara 16 let, ki je svojega prvega ravno spravila iz plenic. Sestra oz. bratec ji ne bo prav pogosto padel iz rok.

Sploh pa, če pogledamo naše najbližje sorodnike šimpanze, posvojitve ob smrti staršev kar dobro delujejo, brez metanja otrok ob tla. Enako pri "primitivnih" ljudstvih.

Dejstvo je, da so se te reči okoli razmnoževanja ljudi določale pred 100.000+ leti, ko so bili pogoji bistveno drugačni. Tako da za zdajšnje razmere, pa verjetno tudi za tiste pred 10.000 leti, vsekakor ni optimalno prilagojeno, ampak jebiga, takle mamo.

O.

Double_J je 29. sep 2010 ob 19:14 izjavil:

Če prav zastopim, so tele antioksidanti švoh. Potrebovali bi molekule, ki:
1. Preprečujejo krajšanje telomer
2. Avtomatično ubijajo kakršnekoli rakove celice
Ali je to že rešitev, ali pa ti vseeno kar odpove srce recimo pri 70?

No. 1 je precej problematična zadeva. Vprašanje kdaj bo dejansko izvedljiva.

Na No. 2 se pa dela že precej aktivno. Biološka zdravila nove generacije (v povezavi z nanotehnologijo). Po domače - okrepljen imunski sistem.

PavleG - ljudje se že dolgo časa ne razvijamo po "biološkem" kriteriju. Pri nas prevladuje "kulturni". Ne zmaga tisti posameznik, ki je najbolj močan, vzdržljiv, itd., pač pa tisti, ki ima najboljše kulturne veščine (je lep, zna dobro govorit, ima ugled v družbi). Posledica tega je, da ljudje zaradi etike skrbimo za tiste pripadnike naše vrste, ki so invalidni, nemočni, ostareli. Če bi bilo drugače, bi jih pustili umreti... Saj recimo zaradi enega počasnega starčka (ali pa ranjenega vojaka na fronti), cela skupina pade v roke sovražnikom.


Sicer pa kot sem rekel - če bomo umrli v starosti 100 let, vendar do 90 leta lahko normalno delali, potem pa še 5 let uživali na zasluženi penziji (zadnjih pet let pa se bodo začele razne bolezni), je to super. Bomo pač delali do 90 leta. In to z veseljem.

Skoraj več? Nekaj jih poznam, ki so delali po 10 let in nič več, pa se potem upokojili. Dobri stari časi...

Glej... Če boš fizično in psihično sposoben delat, ter če boš rad delal - zakaj ne bi? A je boljše doma poležavat pa se sebi smilit in na bridko smrt čakat?

Pa ne pravim, da delaš na ful. Pač, delaš na easy, pa zraven uživaš življenje.

Če bomo kot družba pametni, bodo težaška fizična dela itak opravljali stroji.

Če ne bomo, bo kakšna vojna in še osnovne medicinske oskrbe ne bomo imeli.

Ja. To je pa problem družbe.

Morda pa bi lahko zmanjšali zaposlitev iz 8 ur na 4?