Slashdot - Ljubiteljski astronom Peter Shah iz Meifoda v Walesu je napravil odlične posnetke vesolja, ki so osupnili tudi profesionalne astronome. Za svoj projekt je porabil 20 tisoč funtov - v streho svoje lesene lope je izrezal luknjo in vanjo namestil svoj osempalčni teleskop. Več mesecev je čakal na idealne pogoje, saj je na Otoku pogosto oblačno, sedaj pa se mu je končno nasmehnila sreča. Posnel je svetlejše objekte na nebu, to so meglica Opičja glava NGC 2174, galaksija M33, galaksija Andromeda, meglica Goreča zvezda in nekatere druge. Za posnetke je uporabil Orion Optics UK AG8 Astrograph in Starlight Xpress SXV-H16 CCD ter pokazal, da se da tudi z občutno skromnejšim proračunom skorajda konkurirati Hubblu, če malo pretiravamo. Najdemo jih lahko na njegovi spletni strani.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
He said: "Most men like to potter about in their garden shed - but mine is a bit more high tech than most." :)
Zanimivo, da je zapravil za to ravno toliko, kot povprečen slovenec srednjih let v gostilni in dobil izjemne rezultate, zanimivo je predvsem v primerjavi s Hubblom, kjer so verjetno bile porabljene anormne vsote $.
Takšnih lepot, kot jih ponuja nam znano vesolje se nikdar verjetno nebom nagledal, to je tudi razlog, da sem velik ljubitelj znanstvene fantastike (ne action SCI-fi).
Bi mu pa svetoval, da svojo kolibo prestavi kam drugam, saj še takrat ko ni dež sedi verjetno za teleskopom. Kakorkoli slike so izjemne, priznam pa da sem pomislil podobno kot #000000 pri nekaterih slikah, kjer so odsevi zares smešni (beri cheap gradient)... se pa verjetno motim... Bo treba zgleda na Tuš mobile, ker kolibe nimam :(
Ne moreš tega primerjati z Hubble-om. Hubble take slikce naredi spotoma in je poslikal tudi stvari, ki jih ta stric ne more. In pred njim so tudi drugi že poslikali vse te galaksije. Edina vrednost njegovih slik je, da pokažejo, da lahko z nekimi, povprečnemu človeku dosegljivimi sredstvi, prideš do dobrih rezultatov.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Kurzweil... Hubblov namen ni bil prodajat fotografij revijam in proizvajalcem podlog za miške. In primerjat zdaj estetske komponente teh posnetkov in Hubblovih je naravnost smešno, če ne celo žaljivo. Sploh pa, ko se poleg omenja še porabljene vsote denarja, kjer pa si vseeno pozabil dodati, da so za Hubbla porabili davkoplačevalski denar, medtem ko je možak porabljal svojega.
Zaradi mene lahko njegove posnetke primerjajo tudi s Rembrantom, pacanjem sosedovega mulca ali pa s tihomorskimi algami. Še eno iskanje senzacije pač.
Posetki so lepi, ni kaj. In ne me narobe razumet, možak si zasluži omembe. Ampak ne pa senzacionalnosti novic, kakršnim smo vse pogosteje priča. Pričujoče objekte pa so tako ali tako že n-krat fotografirali.
@zcetrt: s senzacionalističnimi članki in naslovi se da dandanes lepo zaslužit. Prosim, to ne pozabit.
Čestitke gospodu.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Tisti, ki bi vas zasrbelo, da bi napisali, da je denar, vržen v Hubbla v bistvu denar, vržen stran, ker se da za nekaj 10k EUR narediti isto, preberite si tale del novice:
> Več mesecev je čakal na idealne pogoje, saj je na Otoku pogosto oblačno, sedaj pa se mu je končno nasmehnila sreča.
Drugače pa so trenutno najugodnejši meseci za izjemno lepe astrofotke, saj je ozračje relativno mirno, zaradi mraza vsebuje malo vlage, temperaturna inverzija pa poskrbi, da ves prah, večina svetlobe in dušikovi oksidi ostanejo v nižinah Edino, kar je šment je to, da je treba zlezt kar visoko, pa še fajn mraz je.
BigWhale, tudi za amaterje so cene hitro astronomske, na žalost. Recimo na APM telescopes prodajajo apote za 800k evrov Npr. ena malo boljša ccd kamera je hitro 10k evrov
Damiani, Veliko število slik sem naredil z opremo za par tisoč evrov. Je pa z dražjo opremo marsikaj dosti lažje. Ko greš enkrat na CCD kamero in malo boljše montaže, gredo hitro stvari čez nekaj 10 tisoč evrov. Drag hobi, ampak da se tudi s poceni opremo narediti marsikaj, samo malo bolj se moraš potruditi.
Astronome ponavadi ne zanima kako izgledajo stvari, ko se ozremo s prostimi ocmi v nebo. Zanima jih tudi kako zgleda nebo pri drugih valovnih dolzinah. In kje so kaksne snove v vesolju. Te stvari potem sami pobarvajo.
Valentin, ponavadi so slike posnete prek rdecega, modrega in zelenega filtra (in brez), potem pa sestavis slike, da dobis vse barve. Je pa zadeva seveda tudi malo subjektivna glede barv.
Če misliš, kako izgleda s prostim očesom, te moram razočarat, saj ne vidiš nič. Morda kakšen zmazek, če uporabiš veliko domišlije in če gledaš v jasno nebo daleč stran od civilizacije.
Ja saj, zmazek je čisto v redu opis. Tole rozeto se opazuje z dalnogledi npr. 7x50 ali pa kratkogorišnimi refraktorji, ampak v obeh primerih bo zmazek. Kontrast tega zmazka je zelo odvisen od svetlobnega onesnaženja in transparence neba. Je pa ta zmazek brez barve. Za barve je treba objekt fotografirati, ker je enostavno premalo svetlobe, da bi se aktivirali čepki v naših očeh, ki so odgovorni da vidimo barve.
Približno kakšen je maksimalni vidni kot 8" reflektorja? Če prav vem, so nekatere meglice tako velike, da jih slikajo s teleobjektivom in ne s teleskopom.
Kolikor jaz vem(!), do zemlje sploh ne pride dovolj fotonov, da bi lahko razločili barve za karkoli tako oddaljenega. Vse te lepo pobarvane slike so v glavnem produkt domišljije in fotošopa.
Razlika med CCD senzorjem (ali pa fotografsko ploščo) in našo mrežnico v očesu je ta, da CCD čip fotone "sešteva", čutne celice v mrežnici pa se osvežujejo. Če CCD izpostavimo dlje časa svetlobi, bo zaznal zelo šibke vire svetlobe, saj bodo rezultat končne slike povzročili prav vsi fotoni, ki so padli na senzor v času osvetlitve. Na žalost (ali pa na srečo) pa to ne velja za našo mrežnico. Tam se celica vzburi, nato pa se "resetira", ker začne po resetu fotone zbirati na novo.
Če bi naše oči delovale po istem principu, kot CCD senzor, bi morali za jasno sliko neprestano (recimo 20x/sekundi) mežikati, da bi sploh kaj videli
Wirko, Precej odvisno od dizajna. Npr. Takahashijev 180ED je f/2.8 in ima 45mm veliko polje osvetlitve, kar znese 5 stopinj...seveda moraš imeti tudi tako velik senzor.
Fotoaparat filtrira fotone glede na valovne dolžine. Astronomski CCD-ji pa niti to ne. Za filtracijo moraš poskrbet sam. Zato se napravijo (najpogosteje trije) zaporedni posnetki s privitimi filtri na "objektiv". Poleg tega CCD zazna fotone, ki so drgugih valovnih dolžin kot naše oko. Če potem te valovne dolžine na posnetku "premapiramo", dobimo malo izmišljene barve.
Veliko število amaterjev uporablja za snemanje tudi fotoaparate, ker so veliko preprostejši za uporabo in predvsem veliko cenejši. Nekateri se tudi po prehodu na astronomske kamere, odločijo za "barvne" in ne monokromatske senzorje. Spet zaradi preprostosti.