Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem času so v jedro pripisali 2,8 milijona vrstic kode, kar je pomenilo 55 tisoč večjih sprememb v evoluciji jedra od verzij 2.6.28 k 2.6.32.
Glavni pri pisanju kode so Red Hat (12 odstotkov), Intel (8 odstotkov), IBM in Novell (vsak po 6 odstotkov) in Oracle (3 odstotke). Pri tem niso upoštevali Googla in podobnih, ki sicer uporabljajo Linuxove rešitve, a ne vračajo k skupnosti. Prav Google je sicer dejal, da želijo postati aktivnejši pri pisanju jedra.
Novice » Ostala programska oprema » Tri četrtine Linuxove kode napisali profesionalci
sinsinjega ::
Vau a to koga preseneča? Od te preostale četrtine pa je 99% kode spisano na raznih akademijah, torej od ljudi, ki niso direktno plačani za programiranje, so pa ravno tako plačani od davkov. Morda je 1% spisan na tisti linux mitološki način, doma, zastonj, pravično, ob osamljeni svetilki hehe
nevone ::
Ma kdo je nor, da bo zastonj pisal programe. In še bolj nor tisti, ki pričakuje da bo nekaj zastonj.
Odprta koda ne pomeni zastonj koda. Zakaj bi le bila zastonj?
o+ nevone
Odprta koda ne pomeni zastonj koda. Zakaj bi le bila zastonj?
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
nevone ::
Toliko, kolikor so knjige v knjižnici zate zastonj.
Zame je tudi kaj zastonj, ampak vsaka taka pravljica se enkrat neha oziroma ima nekje meje.
o+ nevone
Zame je tudi kaj zastonj, ampak vsaka taka pravljica se enkrat neha oziroma ima nekje meje.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
kubanc ::
Itak da folk ne bo naredil kode zastojn, samo potem se odlocijo da jo dajo zastojn, nekdo jo nadgradi za svoje namene, jo spet da brezplačno, pride 3 člen, jo spet nadgradi za take in onakve zadeve, jo da na voljo brezplačno... in zadeva se ponavlja
Drgac pa upejmo da se bo tud Google hmal opogumil, pomoje oni vidijo tukaj tudaj velik plus, ker lahko s tem zavrejo Microsoft, in tudi sami pridobijo kaj na trgu...
Drgac pa upejmo da se bo tud Google hmal opogumil, pomoje oni vidijo tukaj tudaj velik plus, ker lahko s tem zavrejo Microsoft, in tudi sami pridobijo kaj na trgu...
jlpktnst ::
Ja tudi če pišejo profesionalci, dokler je koda odprta je zastonj, last vseh in v dobro človeštva! Navsezadnje pa ima ta ista firma, ki je napisala tudi profit od tega.
Problem je, ko postane koda tako kompleksna, da nima veze če je zastonj. Itak je nihče ni sposoben razumet in obvladat (oz zelo malo ljudi).
Problem je, ko postane koda tako kompleksna, da nima veze če je zastonj. Itak je nihče ni sposoben razumet in obvladat (oz zelo malo ljudi).
borchi ::
Toliko, kolikor so knjige v knjižnici zate zastonj. Zame je tudi kaj zastonj, ampak vsaka taka pravljica se enkrat neha oziroma ima nekje meje.
knjižnice obstajajo že DOOOOLGO... na internetu imaš hudo veliko prosto dosegljivega znanja. kaj je tako posebnega v programski kodi, da je ekonomsko nemogoče, da bi jo lahko konzumiral nekdo, ki je ni napisal?
l'jga
nevone ::
knjižnice obstajajo že DOOOOLGO... na internetu imaš hudo veliko prosto dosegljivega znanja. kaj je tako posebnega v programski kodi, da je ekonomsko nemogoče, da bi jo lahko konzumiral nekdo, ki je ni napisal?
Lepota programske kode je v tem, da ko je enkrat spisana, jo ni težko skopirat in posredovat mnogim. Kljub temu tisti, ki je avtor kode in ki skrbi za to, da ta koda pride do konzumanta, mora na nek način biti plačan. Tudi pri knjigi je lahko sama zgodba zastonj, a moraš plačat vsaj pisanje na papir in papir na katerem je napisana. Tako ima tudi odprta koda nekaj režije, ki mora biti plačana.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
BlaY0 ::
Župnik v cerkvi mora tudi biti plačan. Mogoče si kdaj slišal, da ja kak škof/nadškof/kardinal daroval mašo. A misliš da je bilo to zastonj? V cerkvi darovanje maše pomeni, da jo nekdo tretji plača.
pecorin ::
Toliko, kolikor so knjige v knjižnici zate zastonj.
Zame je tudi kaj zastonj, ampak vsaka taka pravljica se enkrat neha oziroma ima nekje meje.
o+ nevone
preberi si gpl licenco(saj je zastonj ), da ne bos vec takih klatila.
Mavrik ::
Sam zato ker je poleg GPL licenca to ne pomeni da so programerji stvar spisali zastonj. Navsezadnje točno to piše v tej novici (a si jo sploh prebral?).
The truth is rarely pure and never simple.
BlaY0 ::
pecorin po moje bolj cilja na to, da ne gre za pravljico in da se zadeva ne bo kar tako končala, ker ima licenoco, ki ravno to onemogoča.
borchi ::
Kljub temu tisti, ki je avtor kode in ki skrbi za to, da ta koda pride do konzumanta, mora na nek način biti plačan.
jaz te sprašujem zakaj je NEIZOGIBNO, da enkrat jaz ne bom mogel več zastonj do kode, ki jo je nekdo ZAVESTNO zastonj namenil vsem?
ker bodo največji kontributerji odprte kode spoznali, da se jim tak model ne splača? ker bodo tisti geeki, ki zastonj dajejo od sebe stvari, ki jih delajo za užitek/razvedrilo/hobi spoznali, da ne uživajo več v pisanju kode? Ker jim bodo slejkoprej pomrle matere, ki jim kuhajo kavo za nočne "sam še tole skompajlam, pol grem pa spat za tisto urico pred šihtom" seanse?
l'jga
kopernik ::
Ja, to je res, veliko teh ljudi je na plačilni listi velikih IT firm. Poleg tega veliko odprte kode "nastane" tudi tako, da se podjetje odloči podariti nek produkt ali knjižnico javnosti.
BlaY0 ::
To prvo je splošna praksa, to drugo pa bolj izjema.
V prvem primeru gre za neke vrste sponzorstvo projektom... Intel recimo dedicira 10 svojih koderjev, da delajo samo s komjunitijem.
V prvem primeru gre za neke vrste sponzorstvo projektom... Intel recimo dedicira 10 svojih koderjev, da delajo samo s komjunitijem.
nevone ::
jaz te sprašujem zakaj je NEIZOGIBNO, da enkrat jaz ne bom mogel več zastonj do kode, ki jo je nekdo ZAVESTNO zastonj namenil vsem?
Jaz ti pa pravim, da ti že dobiš zastonj, ampak narejeno pa ni zastonj. In glede na to, da vemo kakšni so finančni tokovi, nekaj tega plačaš tudi ti, če ne drugače pa posredno iz davkov. Denar pobran kot davek, pa vemo za kaj vse se namenja.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Mavrik ::
V prvem primeru gre za neke vrste sponzorstvo projektom... Intel recimo dedicira 10 svojih koderjev, da delajo samo s komjunitijem.
Veliko bolj se dogaja to, da uporabljajo kako OSS knjižnico in jo potem izboljšujejo ker jo rabijo. Razmišljanje da velike firme plačujejo programerje da pomagajo OSSju z dobrodelnosti je hudo naivno.
The truth is rarely pure and never simple.
BlaY0 ::
V tem primeru je bil tvoj denar (davki) zelo dobro porabljen. Investiran je bil v znanje in razvoj. Po drugi strani pa ko kupiš Intel procesor, si zraven prispeval tudi delež za open source, zakaj bi torej nekomu še posebej plačeval za OS ali programje?jaz te sprašujem zakaj je NEIZOGIBNO, da enkrat jaz ne bom mogel več zastonj do kode, ki jo je nekdo ZAVESTNO zastonj namenil vsem?
Jaz ti pa pravim, da ti že dobiš zastonj, ampak narejeno pa ni zastonj. In glede na to, da vemo kakšni so finančni tokovi, nekaj tega plačaš tudi ti, če ne drugače pa posredno iz davkov. Denar pobran kot davek, pa vemo za kaj vse se namenja.
o+ nevone
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlaY0 ()
filip007 ::
Saj prodajajo Linux strežnike vsi skupaj in je pač strojna podpora na Linuxu nuja in se razvija in plačuje programerje čisto logično.
Prenosnik, konzola, TV, PC upokojen.
BlaY0 ::
Raje plačujem davek in potem vidim kodo, ki je bila napisana s tem davkom, kot pa da plačujem davek s katerim si določeni ljudje brišejo rit...
borchi ::
@nevone: a naj vzamem kot žalitev, da mi razlagaš 1+1=2?! (nikjer nisem namreč trdil, da ni)
če bo IBM vso kodo obdržal pod "neodprto licenco" ne bo prav nič manj plačal programerjem. bom jaz kaj manj plačal davkov zaradi tega? ne ga srat no...
borchi: color me stupid, ampak koda za mene JE zastonj.
če bo IBM vso kodo obdržal pod "neodprto licenco" ne bo prav nič manj plačal programerjem. bom jaz kaj manj plačal davkov zaradi tega? ne ga srat no...
l'jga
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borchi ()
Mavrik ::
Spet: kako to spremeni dejstvo da razvoj tiste kode ni bil zastonj? Spet si zgrešil poanto namreč.
The truth is rarely pure and never simple.
BlueRunner ::
No, jaz pa iz novice vidim dve stvari:
- Večino kode so napisali ljudje, ki niso "samo" amaterji ali entuziasti. Pa ne, da je z njimi karkoli narobe, ampak to se včasih meče naprej kot FUD zakaj se Linux-u ne bi smelo zaupati.
- Uporaba odprte kode je velik biznis, čeprav nekateri vztrajno trdijo, da v temu poslu ni profita, ker uporabnik za uporabo kode pod to licenco ne rabi ničesar plačevati.
- Večino kode so napisali ljudje, ki niso "samo" amaterji ali entuziasti. Pa ne, da je z njimi karkoli narobe, ampak to se včasih meče naprej kot FUD zakaj se Linux-u ne bi smelo zaupati.
- Uporaba odprte kode je velik biznis, čeprav nekateri vztrajno trdijo, da v temu poslu ni profita, ker uporabnik za uporabo kode pod to licenco ne rabi ničesar plačevati.
jlpktnst ::
Saj Stallman že od vsega začetka trdi da odprta koda je biznis...
Samo čisto drugačna paradigma je zadaj. Nekatere firme so pokapirale to že davno. Saj ta zaprta koda je bolj reč ki je prišla s vzponom pcjev. Prej tega ni blo. V enterprise rangu itak lahko daš source oz. se itak že pričakuje da ga. Samo se pa tud plačuje eksponentno več v tem rangu.
Samo čisto drugačna paradigma je zadaj. Nekatere firme so pokapirale to že davno. Saj ta zaprta koda je bolj reč ki je prišla s vzponom pcjev. Prej tega ni blo. V enterprise rangu itak lahko daš source oz. se itak že pričakuje da ga. Samo se pa tud plačuje eksponentno več v tem rangu.
BlaY0 ::
Odprta koda sama po sebi ni velik biznis. Lahko pa JE velik biznis, in to firme spoznavajo šele zdaj (v zadnjih petih letih)...
Evo zastonj... Microsoft lahko zastonj uporabi OS kodo in jo implementira v svoje plačljive produkte. Profit s tem dela dokler nekdo tega ne ugotovi. To se pa zelo težko ugotovi.
Se spomnim okrogle mize na Linux Konferenci 10 let nazaj kako je nek "programer" jokal, da on pa s pisanjem odprte kode ne more nafutrati otrok. Čez par let se mu bo po moje kar pošteno kolcalo (če se mu že ne).
Evo zastonj... Microsoft lahko zastonj uporabi OS kodo in jo implementira v svoje plačljive produkte. Profit s tem dela dokler nekdo tega ne ugotovi. To se pa zelo težko ugotovi.
Se spomnim okrogle mize na Linux Konferenci 10 let nazaj kako je nek "programer" jokal, da on pa s pisanjem odprte kode ne more nafutrati otrok. Čez par let se mu bo po moje kar pošteno kolcalo (če se mu že ne).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlaY0 ()
borchi ::
Spet: kako to spremeni dejstvo da razvoj tiste kode ni bil zastonj? Spet si zgrešil poanto namreč.
meni praviš?
l'jga
BlueRunner ::
Odprta koda sama po sebi ni velik biznis.
Kdor gleda na odprto kodo kot "produkt", je že obsojen na propad. Odprta koda je vse drugo prej in z njeno uporabo se dela dober denar. Od prodaje nečesa, kar je zastonj ali skoraj zastonj pa ni še nihče do sedaj preživel(*)
(*) Edina izjema so verjetno podjetja, ki prodajajo navadno pitno vodo. Še vedno mi ni jasno kako ljudje z veseljem kupujemo stvar, ki nam po pipi priteče 10x - 100x ceneje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Poldi112 ::
Seveda razvoj ni zastonj, ampak končni izdelek pa je. In to je važno. In zadeva ni skrita v kakšne davke, kot si predstavlja nevone, ampak v stroških podjetih, ki jim je ta strošek v interesu, saj je manjši kot alternativa, oz. jim povečuje oz. sploh omogoča prodajo.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
nevone ::
In zadeva ni skrita v kakšne davke, kot si predstavlja nevone,
Nekaj te cene je skrite tudi v davke. Saj se denar pobran kot davek namenja tudi za razvoj.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
borchi ::
Seveda razvoj ni zastonj, ampak končni izdelek pa je.
GPL koda ni končni izdelek. je tist zlupan (da boste GPL haterji prišli na svoj račun) kombi s katerim ti potem pripeljejo kristalno vazo, za katero si seveda pošteno plačal.
l'jga
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borchi ()
borchi ::
Nekaj te cene je skrite tudi v davke. Saj se denar pobran kot davek namenja tudi za razvoj.
a TO je glavni problem?
no, sedaj padajo še zadnje "skrivnosti" odprte kode. sedaj vemo koliko kode je plačane, mogoče bomo zvedeli tudi koliko je plačana. kaj je naslednje? ne mi rečt, da bomo še za zaprto kodo zvedeli po koliko jo plačujemo...
(a ja, ne, tist je pa sveto!)
l'jga
Poldi112 ::
>GPL koda ni končni izdelek. je tist zlupan (da boste GPL haterji prišli na svoj račun) kombi s katerim ti potem pripeljejo kristalno vazo, za katero si seveda pošteno plačal.
???
GPL koda seveda je končni izdelek. Ker če so Linux, Firefox in Openoffice kombi, wtf je potem kristalna vaza?
>Nekaj te cene je skrite tudi v davke. Saj se denar pobran kot davek namenja tudi za razvoj.
Nekaj denarja od davkov je tudi v mleku, daj se denar pobran kot davek namenja tudi za subvencije kmetom.
So what?
Pa da ne začnemo s tem, kako se denar, ki bi šel drugače iz pobranih davkov v licence, lahko prihrani.
???
GPL koda seveda je končni izdelek. Ker če so Linux, Firefox in Openoffice kombi, wtf je potem kristalna vaza?
>Nekaj te cene je skrite tudi v davke. Saj se denar pobran kot davek namenja tudi za razvoj.
Nekaj denarja od davkov je tudi v mleku, daj se denar pobran kot davek namenja tudi za subvencije kmetom.
So what?
Pa da ne začnemo s tem, kako se denar, ki bi šel drugače iz pobranih davkov v licence, lahko prihrani.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
nevone ::
Nekaj te cene je skrite tudi v davke. Saj se denar pobran kot davek namenja tudi za razvoj.
a TO je glavni problem?
Ni bilo mišljeno kot problem, ampak kot eden od virov financiranja. In predvsem je poudarek na tem, da tisti programerji ne delajo zastonj, kot naj bi se za odprtokodnike spodobilo.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Poldi112 ::
Kdo pravi, da bi odprtokodniki morali delati zastonj, oz. da bi se to spodobilo?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
poweroff ::
Kar nekaj softwera pa vseeno razvijajo prostovoljci. Me-TV je recimo lep primer.
Da ne govorimo o prevajanju (lokalizaciji), itd.
Da ne govorimo o prevajanju (lokalizaciji), itd.
sudo poweroff
oldguy ::
...kot naj bi se za odprtokodnike spodobilo.
Spodobilo? Tole diši po nekih "višjih" ciljih, ki naj bi jih zasledoval kdorkoli že pač. Nima se kaj za spodobit tule. Bodisi je koda uporabna - GPL model deluje, bodisi jo bomo vrgli ven iz glav če se izkaže da ni. Čei in od koga so plačani developerji, ni pomembno.
Poldi112 ::
>Odprtokodnost != zastonj koda
Povsem res, a je dejansko odprtokodna koda večinoma brezplačna, zato tudi prihaja do tega enačenja.
Povsem res, a je dejansko odprtokodna koda večinoma brezplačna, zato tudi prihaja do tega enačenja.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
borchi ::
???
GPL koda seveda je končni izdelek. Ker če so Linux, Firefox in Openoffice kombi, wtf je potem kristalna vaza?
kaj je kristalna vaza? kristalna vaza je v firefoxovem primeru IBM-ova spletna stran, ki je v IE ne bi videl, če bi obstajal samo IE browser in bi IBM na svoji spletni strani malo preveč omenjal svoje storitve s katerimi mastno služi/odžira kruh microsoftu etc. etc. ni pa nič narobe, če je za nekoga lesena palca samo lesena palca in ne sestavni del hiše... jaz sem samo govoril naprej od bluerunnerjevega komentarja, da je GPL biznis. kljub temu, da nam zgleda, da nam firme kar nekaj zastonj talajo iz nekega neracionalnega razloga (kot to naivno misli nevone)...
l'jga
Zgodovina sprememb…
- spremenil: borchi ()
BlueRunner ::
Jp. Točno to. Če želiš prodajati Eclipse, boš pogorel. Pa čeprav lahko rečeš, da MSVS in Eclipse služita enakemu namenu.
Če pa boš razvil storitev ali nov produkt na bazi tega, kar ponuja Eclipse, pa boš lahko prodajal ta produkt, Eclipse pa ti bo predstavljal samo "surovino".
Za IBM pa je očitno ceneje plačati X programerjev, da v Eclipse doprogramirajo tisto, kar veliki modri potrebuje, kot pa, da bi vzdrževali celotno platformo. Torej je IBM-ova investicija v razvoj odprtokodne rešitve bazirana samo na temu, da je to ceneje, kot pa alternativa - zaprt razvoj. Od tega stranskega produkta za IBM pa lahko ugodno in udobno živi še marsikdo drug.
Sedaj pa lahko to prevedem tudi na Linux. Ker je odprtokoden, to pomeni, da je v njemu enostavno najti tisti del kode, ki si jo želi podjetje popraviti/dopolniti zato, da lahko izkoristi celoto. Cena za to je sicer ta, da se morajo ti popravki/dopolnitve vrniti nazaj v skupen bazen, vendar pa lahko podjetje pri temu še vedno prihrani cel kup stroškov. Torej lahko na koncu svoj lasten produkt ali storitev ponudi po bistveno nižji ceni, kot bi to sicer bilo možno.
To pa finančno niso ravno stvari na odmet. Seveda pa se potem prodaja celotna rešitev in to znanje, ne pa Linux jedro. To je v takšnem primeru samo zastonj surovina. Zgornji podatki pa kažejo, da je to kvalitetna zastonj surovina, ki je pod zastonj dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Za domače potrebe, ali pa za industrijsko proizvodnjo.
To pa je tudi bistvo kapitalizma. S čim nižjimi stroški proizvesti produkt, ki ga lahko čim dražje prodam.
Linux pa je samo ena posebnost, kjer se je izkazalo, da lahko konkurenti delujejo usklajeno, pri temu pa vsi znižajo svoje stroške, ne da bi pri temu kartelno škodovali svojim potrošnikom. Škodujejo samo tistim konkurentom na trgu, ki ne želijo delovati usklajeno pod istimi pogoji. Pogoji pa so izraženi v GPL.
Če pa boš razvil storitev ali nov produkt na bazi tega, kar ponuja Eclipse, pa boš lahko prodajal ta produkt, Eclipse pa ti bo predstavljal samo "surovino".
Za IBM pa je očitno ceneje plačati X programerjev, da v Eclipse doprogramirajo tisto, kar veliki modri potrebuje, kot pa, da bi vzdrževali celotno platformo. Torej je IBM-ova investicija v razvoj odprtokodne rešitve bazirana samo na temu, da je to ceneje, kot pa alternativa - zaprt razvoj. Od tega stranskega produkta za IBM pa lahko ugodno in udobno živi še marsikdo drug.
Sedaj pa lahko to prevedem tudi na Linux. Ker je odprtokoden, to pomeni, da je v njemu enostavno najti tisti del kode, ki si jo želi podjetje popraviti/dopolniti zato, da lahko izkoristi celoto. Cena za to je sicer ta, da se morajo ti popravki/dopolnitve vrniti nazaj v skupen bazen, vendar pa lahko podjetje pri temu še vedno prihrani cel kup stroškov. Torej lahko na koncu svoj lasten produkt ali storitev ponudi po bistveno nižji ceni, kot bi to sicer bilo možno.
To pa finančno niso ravno stvari na odmet. Seveda pa se potem prodaja celotna rešitev in to znanje, ne pa Linux jedro. To je v takšnem primeru samo zastonj surovina. Zgornji podatki pa kažejo, da je to kvalitetna zastonj surovina, ki je pod zastonj dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Za domače potrebe, ali pa za industrijsko proizvodnjo.
To pa je tudi bistvo kapitalizma. S čim nižjimi stroški proizvesti produkt, ki ga lahko čim dražje prodam.
Linux pa je samo ena posebnost, kjer se je izkazalo, da lahko konkurenti delujejo usklajeno, pri temu pa vsi znižajo svoje stroške, ne da bi pri temu kartelno škodovali svojim potrošnikom. Škodujejo samo tistim konkurentom na trgu, ki ne želijo delovati usklajeno pod istimi pogoji. Pogoji pa so izraženi v GPL.
BlaY0 ::
Kar nekaj softwera pa vseeno razvijajo prostovoljci. Me-TV je recimo lep primer.In ti prostovoljci se potem enkrat tudi redno zaposlijo, in še naprej delajo to kar so delali kot prostovoljci. Tadobre itak vedno te večje IT firme znovačijo.
Da ne govorimo o prevajanju (lokalizaciji), itd.
Za IBM pa je očitno ceneje plačati X programerjev, da v Eclipse doprogramirajo tisto, kar veliki modri potrebuje, kot pa, da bi vzdrževali celotno platformo. Torej je IBM-ova investicija v razvoj odprtokodne rešitve bazirana samo na temu, da je to ceneje, kot pa alternativa - zaprt razvoj. Od tega stranskega produkta za IBM pa lahko ugodno in udobno živi še marsikdo drug.To je point IBM-ja ja. IBM je v svojem bistvu zelo slab promotor prostega programja, ker dela to samo zato, da kontrira Microsoftu (in še parim drugim). Še vedno ima pa največ patentov na svetu in so za moje pojme nejgovi prijemi enako podli kot Microsoftovi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlaY0 ()
borchi ::
Tadobre itak vedno te večje IT firme znovačijo.
to je čisto normalno. dokler te ne kupijo lakersi pač zastonj driblaš na dvorišču. so pa tudi taki, ki zastonj driblajo in nimajo nobene posebne želje niti sposobnosti bit jezernik. bo pa ponavadi tam, ko boš ti, isti al pa še večji brezveznik, hotel malo metat na koš. zna bit, da tut od takega kako finto pobereš...
l'jga
jlpktnst ::
Jp. Točno to. Če želiš prodajati Eclipse, boš pogorel. Pa čeprav lahko rečeš, da MSVS in Eclipse služita enakemu namenu.
Če pa boš razvil storitev ali nov produkt na bazi tega, kar ponuja Eclipse, pa boš lahko prodajal ta produkt, Eclipse pa ti bo predstavljal samo "surovino".
Za IBM pa je očitno ceneje plačati X programerjev, da v Eclipse doprogramirajo tisto, kar veliki modri potrebuje, kot pa, da bi vzdrževali celotno platformo. Torej je IBM-ova investicija v razvoj odprtokodne rešitve bazirana samo na temu, da je to ceneje, kot pa alternativa - zaprt razvoj. Od tega stranskega produkta za IBM pa lahko ugodno in udobno živi še marsikdo drug.
Sedaj pa lahko to prevedem tudi na Linux. Ker je odprtokoden, to pomeni, da je v njemu enostavno najti tisti del kode, ki si jo želi podjetje popraviti/dopolniti zato, da lahko izkoristi celoto. Cena za to je sicer ta, da se morajo ti popravki/dopolnitve vrniti nazaj v skupen bazen, vendar pa lahko podjetje pri temu še vedno prihrani cel kup stroškov. Torej lahko na koncu svoj lasten produkt ali storitev ponudi po bistveno nižji ceni, kot bi to sicer bilo možno.
To pa finančno niso ravno stvari na odmet. Seveda pa se potem prodaja celotna rešitev in to znanje, ne pa Linux jedro. To je v takšnem primeru samo zastonj surovina. Zgornji podatki pa kažejo, da je to kvalitetna zastonj surovina, ki je pod zastonj dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Za domače potrebe, ali pa za industrijsko proizvodnjo.
To pa je tudi bistvo kapitalizma. S čim nižjimi stroški proizvesti produkt, ki ga lahko čim dražje prodam.
Linux pa je samo ena posebnost, kjer se je izkazalo, da lahko konkurenti delujejo usklajeno, pri temu pa vsi znižajo svoje stroške, ne da bi pri temu kartelno škodovali svojim potrošnikom. Škodujejo samo tistim konkurentom na trgu, ki ne želijo delovati usklajeno pod istimi pogoji. Pogoji pa so izraženi v GPL.
Očitno ne veš da IBM prodaja eclipse. Rečejo mu sicer RAD, pa ima ene par pluginov in dodatnih orodij. Pa pride v paketu... samo v osnovi je pa še vseeno eclipse. Zato pa tudi financirajo razvoj eclipsa.
Kot sem rekel odprta koda koristi zato da lahko več firm razvija isto reč in dodaja kar pač potrebujejo. Itak shekat se da vse programe. Pa tudi kodo dobit ... nima smisla skrivat če služiš itak drugače. Firme morejo kupit produkt tako ali drugače.
jlpktnst ::
Pa za IBM RAD poglejte to:
Suggested Retail Price*:
User license
USD $2,150.00
... Link : http://www-01.ibm.com/software/awdtools...
Zanimivo ne, kako se lepo opensource prodaja :) Poleg pa še mogoče kak z-os strežnik in db2 baza gor. Plačajo firme kar lepo.
Suggested Retail Price*:
User license
USD $2,150.00
... Link : http://www-01.ibm.com/software/awdtools...
Zanimivo ne, kako se lepo opensource prodaja :) Poleg pa še mogoče kak z-os strežnik in db2 baza gor. Plačajo firme kar lepo.
BlaY0 ::
Prodaja se support za OS in ne OS sam!
To večini ni jasno...
To večini ni jasno...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlaY0 ()
jlpktnst ::
Ne večini ni jasno da OpenSource ti lahko prodajo! Nikjer ne piše da ne smejo :D
Samo moraš pač tako prodajat da bo folk kupil.
Recimo za linux je znano da zna bit težka namestitev. Če narediš paket ki to olajša ga boš kamot prodajal. saj to so ble prve distribucije - to je poanta. Linux sem že instaliral na roke po paketih. traja par tednov... distro pa naredi to v 1 uri.
Samo moraš pač tako prodajat da bo folk kupil.
Recimo za linux je znano da zna bit težka namestitev. Če narediš paket ki to olajša ga boš kamot prodajal. saj to so ble prve distribucije - to je poanta. Linux sem že instaliral na roke po paketih. traja par tednov... distro pa naredi to v 1 uri.
sinsinjega ::
geeki, ki zastonj dajejo od sebe stvari, ki jih delajo za užitek/razvedrilo/hob
se dogaja, ampak vecino tega je mit za otroke, ki hodijo okrog z majicami Winblowz, so spisali helloworld.c in mislijo da vedo kaj je programiranje.
Kar nekaj softwera pa vseeno razvijajo prostovoljci
zanemarljivo malo, ali skoraj nic.
Programiranje je trdo opravilo, zabavno se je malo igrati in nekaj zaceti ... ampak pripeljati software do produkcije in vzdrzevati programsko kodo v produkcijski kvaliteti ni macji kaselj in zahteva veliko truda. Tudi tisti ki nekaj pocne iz veselja, tipicno pricakuje da se bo to nakoc razvilo v neko obliko prihodka .... pri odprtokodnem biznis modelu je to posojanje znanja (svetovanje) in vzdrzevanje.
Open source je napreden biznis model, ki se se razvija in je pisan na kozo omrezenemu digitaliziranem svetu. Je veliko bolj inteligenten od zaprtokodnega modela, ki je zastarel in vodi v represijo. 100% podpiram open source biznis model, ker je to model prihodnosti. Le na zivce mi gre aura plemenitosti in viteskosti, ki se spleta okrog tega ni jo sirijo otrocaji, ki se niso 10 ur dnevno programirali in ne vedo kaj to je.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Preizkus popravkov za Meltdown in Spectre: Intel ob 10 odstotkovOddelek: Novice / Procesorji | 9308 (6928) | D3m |
» | Zaradi hude ranljivosti bodo Intelovi procesorji do 50 odstotkov počasnejši (strani: 1 2 3 4 … 10 11 12 13 )Oddelek: Novice / Procesorji | 134353 (104345) | krneki0001 |
» | Vse najboljše, Linux!Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 19117 (15936) | Kenpachi |
» | Kdo piše Linuxovo jedro (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 31723 (25372) | AndrejO |
» | Odkrit razlog za večjo porabo energije v novem Linuxovem jedru (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Operacijski sistemi | 24725 (20087) | MrStein |