Ars Technica - Čeprav je Android zgrajen na Linuxovem jedru, sta si jedri precej različni. V primerjavi z Linuxom ima jedro za Android 32.000 vrstic dodatne kode in 1500 vrstic odstranjene kode. Nekaj kode je dopisal Google, druge prispevke so pripravili proizvajalci strojne opreme, denimo MediaTek in Qualcomm. Včasih je bilo stanje še hujše, saj je bilo dodatne kode 60.000 vrstic, a do cilja je še daleč. Google si je namreč zastavil cilj v prihodnosti Android spremeniti v modularno jedro, ki je v osnovi enako kot Linuxovo.

Tako so dejali na Linux Plumbers Conference, kjer je Google potrdil, da želijo jedri karseda zbližati. Na ta način bo razvoj enostavnejši, saj se trenutno potroši ogromno človeških ur na dodajanju kode v stabilno verzijo (merge), hkrati pa mora Google verzije Linuxovega jedra podpirati še šest let. Po drugi strani bi bilo poenotenje koristno tudi za telefone in računalnike z ARM-jevimi procesorji z Linuxom, ki bi dobili daljšo avtonomijo in nekaj zmogljivosti. Problem...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Phoronix - Na Phoronixu so izvedli zanimiv eksperiment, koder so ugotavljali, koliko je Linux v zadnjih petih letih postal hitrejši ali počasnejši. V ta namen so primerjali jedra (vse večje izdaje) od 2.6.12, ki je bil izdan leta 2005 in je imel dobrih šest milijonov vrstic kode, do najnovejšega 2.6.37, ki pa ima skoraj 14 milijonov vrstic kode. Skupno so preizkušali 26 jeder. Rezultati so pokazali, da dodajanje novih funkcionalnosti in rast obsega kode večidel nista prispevala k upočasnitvi sistema. Slabše so se novejši sistemi odrezali v testih: GnuPG File Encryption, prenos 10 GB prek TCP, Apache dostava statičnih strani in IOZone. V Apache Compilation in Disk Transactions je sistem hitrejši, drugod pa bistvenih razlik ni.

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

ZDNet - V zadnjih dvanajstih mesecih je Microsoftov operacijski sistem za mobilne naprave Windows Mobile izgubil 28 odstotkov svojega tržnega deleža, kažejo analize podjetja Gartner. Lani takle čas so imeli 11-odstotni delež na pametnih telefonih, letos pa je upadel na 7,9 odstotka, medtem ko se je iPhonov povzpel z 12,9 na 17,1 odstotka, RIM-ov pa s 16 na 20,8 odstotka. Na prvem mestu še vedno ostaja Symbian, ki pa je zdrsil z 49,7 na 44,6 odstotka. Novinec Android lani še ni obstajal, letos pa drži solidnih 3,9 odstotka, kar je trikrat več od Palmovega WebOS. Vsi preostali Linuxovi derivati imajo slabih pet odstotkov.

Analitik Roberta Cozza, ki je zaslužen za te številke, ugotavlja, da se Microsoftov operacijski sistem še naprej spopada s hudo konkurenco. Do leta 2012 bodo, ocenjujejo, Symbian, Android in ostali Linuxovi derivati obvladovali 62 odstotkov trga, prav tako pa naj bi se okrepila zaprtokodna RIM in Applov iPhone. Microsoft pa ostaja med kladivom in nakovalom, pri čemer mu...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

InternetNews - Kot poročajo na InternetNews poročilo Linux Foundation Linux Kernel Development: How Fast is it Going, Who is doing it and Who is Sponsoring it? o razvoju Linux jedra razkriva pospešen razvoj le-tega.

Od različice 2.6.24 do 2.6.30 so razvijalci dodali 2,7 milijona vrstic kode, povprečno pa so vsak dan prispevali 10.923 vrstic, 5.547 vrstic pa pobrisali.

Število popravkov in posodobitev na uro se je povečala za 42 odstotkov (povprečno vsako uro v jedro dodajo 5,45 posodobitev), povečalo pa se je tudi število razvijalcev: iz 1057 (pri jedru 2.6.24) na 1150 (pri jedru 2.6.30).

Raziskava tudi kaže, da majhno število razvijalcev prispeva večino kode, pri razvoju zadnjega jedra pa so bili najbolj dejavni neodvisni razvijalci (21,1%), sledili pa so razvijalci pri Red Hatu (12%), IBM-u (6,3 % sprememb), Novellu (6,1%) in Intelu (6,0 %). Kot zanimivost lahko omenimo še, da Linus Torvalds ni več med 30 najbolj aktivnimi razvijalci, kljub temu pa ostaja pomemben član razvijalske skupnosti.
...

ComputerWorld - Pred mesecem dni smo poročali, da je tržni delež Windows upadel na najnižjo raven v zadnjih petnajstih letih, december pa je, kot kaže, trend nadaljeval. Microsoftov operacijski sistem je izgubil skoraj celo odstotno točko in pristal na vrednosti 88,7 odstotkov. V celotnem letu 2008 je Windows izgubil 3,1 odstotne točke. Medtem so se jabolčniki tudi na njegov račun okrepili, saj tržni delež Mac OS X še vedno raste, tako da je samo v zadnjem mesecu pridobil tri četrtine odstotne točke in dosegel 9,6 odstotka. V letu 2008 je njihova rast znašala 2,3 odstotne točke oz. 31,7 odstotka. Linux se je malenkostno okrepil na 0,85 odstotka.

Net Applications, ki raziskavo vodi, ugotavlja, da je višji delež Macov in pešanje Windows posledica večjega števila prazničnih dni, saj ljudje takrat do interneta dostopajo pretežno od doma, kjer je več Macov kot v poslovnem okolju. Kljub temu je treba povedati, da je decembrski padec dvakrat večji kot leto poprej, tako da to ne more biti edini razlog.

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Debian - V zadnjih dneh se je izkazalo, da so Linux jedra od verzije 2.6.17 do verzije 2.6.24.1 (ta verzija je že popravljena) lokalno ranljiva. Tako napaka lokalnim uporabnikom omogoča, da pridobijo administratorske pravice.



Popravki vas že čakajo pri vašem naljubšem dobavitelju paketkov.

Slo-Tech - Dva meseca po izidu zadnje različice Linuxovega jedra je včeraj na božični večer Božiček obiskal Linuxaše in jim prinesel novo različico jedra 2.6.10. Seznam novosti v primerjavi z 2.6.10-rc3 si lahko ogledate tu, prenos pa je mogoč s slovenskega zrcalnega strežnika. Posodobitev seveda vsem toplo priporočamo.