Slashdot - Naposled se je tudi Indija vpisala med elitno druščino držav z lunarnimi misijami, kamor sodijo ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Japonska. Včeraj se je 1.380 kilogramov težak Chandrayaan po 18-dnevnem letu uspešno utiril v Lunino orbito, kar je najnevarnejši del misije, saj približno 30 odstotkov vseh plovil zgreši in za vedno odfrči v vesolje. Na krovu nosi enajst kosov tovora, izmed katerih jih je pet razvila Indija, tri Evropa, dva ZDA in enega Bolgarija.
Sedaj bo najcenejša lunarna misija v zgodovini, ki je stala zgolj 80 milijonov dolarjev ali petkrat manj kot primerljive, do 15. novembra na razdalji 100 km slikala površje in pošiljala posnetke na Zemljo. Njeno delovanje so preizkusili s posnetki Zemlje, ki so izpadli odlično. Poleg tega bodo na površje poslali modul MIP, ki si ob Luno ogledal še od blizu. Cilji misije so zajem podatkov za izdelavo tridimenzionalnega atlasa površja, določitev in kartiranje kemijske in minerološke zgradbe ter iskanje vode na polih.
Sedaj bo najcenejša lunarna misija v zgodovini, ki je stala zgolj 80 milijonov dolarjev ali petkrat manj kot primerljive, do 15. novembra na razdalji 100 km slikala površje in pošiljala posnetke na Zemljo
Sedaj bo najcenejša lunarna misija v zgodovini, ki je stala zgolj 80 milijonov dolarjev ali petkrat manj kot primerljive, do 15. novembra na razdalji 100 km slikala površje in pošiljala posnetke na Zemljo
Po drugi strani prvič slišim, da bi katera "primerljiva" odprava na Luno koštala 400 milijonov dolarjev. Lepo bi bilo, da bi pisci novic kdaj uporabili še kaj več kot pa samo neke novičarske strani.
[edit - brisan del, ki se nanaša na brisan(e) post(e)]
ZDA so pred 30 leti pristali na luni, ker je bila takrat politična volja premagati ZSSR v dirki v vesolje, da bi dokazali, da prav tako znajo, po tem, ko jih je ZSSR premagala s prvim satelitom, prvim astronavtom, prvim poletom v vesolje z več kot enim članom posadke in prvim sprehodom v vesolju. Po programu Apollo se je proračun NASe drastično zmanjšal in vsi projekti o nadaljevanju osvajanja vesolja (googli "apollo applications program") so bili po Spacelabu ukinjeni, kar je tudi razlog, da od takrat satelite v orbito v glavnem izstreljujejo na komercialnih raketah (Delta IV, Atlas V, Arianespace itd), človeški vesoljski program pa je omejen na STS/ISS in nizko zemeljsko orbito.
Mimogrede, sonde so veliko bolj ekonomičen in varen način raziskovanja vesolja. Ne rabijo namreč hrane, vode ter kompliciranih sistemov za ohranjanje atmosfere, kar drastično zniža celotno težo in omogoča namestitev več znanstvenih inštrumentov. Slabosti, razen, da ne morejo nazaj prinesti tistih par kg kontaminiranih skal (ok, Sovjetski Lunohodi so znali tudi to, tako kot bo Ruski Fobos-Grunt) praktično ni. Samo poglej za primer Marsovska roverja Spirit in Oppurtunity. Z isto raketo (to je, Delta IV) izstreliti na Mars človeško posadko (in jo do tja pripeljati živo) bi bilo popolnoma nemogoče. Zadnji resen poskus človeške odprave na Mars je bil Ameriki projekt Orion, ki pa so ga ukinili zaradi prepovedi jedrskih orožij v vesolju - temeljil je namreč na uporabi predelanih atomskih bomb za pospeševanje iz nizke zemeljske orbite v tirnico, ki bi vesoljsko plovilo privedla do Marsa.
Tako da, koncem 60 let je definitivno obstajala tehnologija, ki je omogočala pristanek na Luni, tako v Ameriki, kot v ZSSR, (ZSSR je imela program za človeško odpravo na Luno, vendar je trpel zaradi nizkega proračuna. Vsa tehnologija je obstajala, vendar so po Apollu 11 vse zanikali in trdili, da nikoli niso sodelovali v dirki na Luno.) in od takrat je ta ista tehnologija napredovala skupaj z vso ostalo, spremenilo se je edino to, da jo danes ne uporabljamo več za te namene, ampak v glavnem za komercialne satelite v nizkih in geostacionarnih orbitah. Edino, kar nam preprečuje koloniziranje Lune in Marsa je, da od tega ne bi imeli popolnoma nikakršnega dobička, ter dejstvo, da danes ni skoraj nikakršnih nalog, ki jih ne bi bila sposobna opraviti robotska sonda, ki je iz zgoraj naštetih razlogov mnogo primernejša od človeške posadke. Iz tega sledi tudi nizka politična volja po takih podvigih.
printf(%s, "No statements? Why no... whoops");
//well if we can't make a statement, we should just leave a comment instead.
Mene pa zanima, da če so pred 30 leti pristali na Luni, zakaj niso na Luno poslali še več ekspedicij? Ker baje je senčni del Lune še dandanes neodkrit. Pa 100% se najde kakšna jama ipd.
Sicer pa bi lahko v tem času počasi začeli graditi nekod postojanko tam zgoraj, ali?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Mene pa zanima, da če so pred 30 leti pristali na Luni, zakaj niso na Luno poslali še več ekspedicij? Ker baje je senčni del Lune še dandanes neodkrit. Pa 100% se najde kakšna jama ipd.
Sicer pa bi lahko v tem času počasi začeli graditi nekod postojanko tam zgoraj, ali?
In kdo bo plačal? Kakšno korist bomo imeli od tega? Že od mednarodne vesoljske postaje so bolj ali manj samo stroški, koristi pa skoraj nič.
