» »

Izstreljena odprava proti Plutonu New Horizons

Izstreljena odprava proti Plutonu New Horizons

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem zgodovinskem mimoletu, ki se ima zgoditi 14. julija 2015, odprave še ne bo konec. Sonda bo odplula v Kuiperjev pas in v naslednjih petih letih poskušala opraviti mimolet katerega od objektov v njem. Izstrelitev bi morala biti opravljena že v torek, vendar je bila prestavljena zaradi premočnih vetrov in drugič zaradi izpada elektrike v nadzornem centru odprave. Izstrelitveno okno je bilo odprto vse do 6. februarja. Po tem datumu se Jupiter preveč odmakne s poti sonde, zato bi sonda brez njegovega znatnega gravitacijskega pospeška do Plutona potrebovala še dodatnih pet let.



Odprava New Horizons pa ne bo pomembna samo zaradi raziskovanja Plutonovega sestava in objektov Kuiperjevega pasu, ampak tudi, ker je to osma odprava raziskovanja Jupitra. Mimolet Jupitra se bo zgodil februarja prihodnje leto, v času mimoleta pa bodo potekale različne aktivnosti, predvsem opazovanje Jupitrovega vremena in po mimoletu raziskovanje repa velikanske Jupitrove magnetosfere.

Na krovu sonde, velike kot otroški piano, je sedem inštrumentov: trije optični inštrumenti za valovne dolžine od ultravijolične do infrardeče svetlobe, dva inštrumenta za raziskovanje plazme, merilec medplanetarnega prahu ter inštrument radijskih znanosti. Vsi ti inštrumenti in podporni sistemi se bodo napajali preko enega 200 W zmogljivega radioizotopnega termoelektričnega generatorja z 11 kilogrami plutonijevega dioksida, zaradi česar so nekateri zaskrbljeni, če bi šlo pri izstrelitvi kaj narobe, vendar pa druge možnosti za električno napajanje globoko v vesolju ni.

Kot zanimivost: kljub zelo napredni tehnologiji za računsko moč sonde skrbi 12 megaherčni procesor Moongoose V, prenos podatkov z oddaljenosti Plutona pa bo potekal pri 700 bitih na sekundo, kar bo praznjenje 8 GB velikega sistema za hranjenje podatkov zavleklo na 9 mesecev.

Odprava je poljudno in podrobno opisana tukaj.

12 komentarjev

RiNC ::

...prenos podatkov z oddaljenosti Plutona pa bo potekal pri 700 bitih na sekundo, kar bo praznjenje 8 GB velikega sistema za hranjenje podatkov zavleklo na 9 mesecev.

A se to res ne da pospešit? Zanima me, če je, v čem je ovira?
CURIOSITY did not kill the cat...
...it was the BUS!

Thomas ::

V energiji. Morali bi imeti močnejši oddajnik. Kar seveda košta energije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Jux ::

Ne razumem zakaj bi hotel to hitreje narest? Kaj pridobiš s tem? Itak traja kar nekaj časa da sploh pride informacija do zemlje in hitreje kot jo prenašaš, večja verjetnost je da bo prenos vseboval napake. Česar DEFINITIVNO nočeš. Počasi in z andahtjo je reku švejk al kako že gre?
web&blog&etc: http://lukabirsa.com

keber ::

Odprava na Pluton je ena tistih, ki je "dobila največpolen pod noge".
Zaradi tega je bilo potrebno krepko šparati. Po prvotnih načrtih bi imela sonda 2 RTG-ja (Cassini ima celo 3). Vendar za mimolet, ki traja vsega nekaj deset ur okoli pa nekaj let nič, res ni potrebno, da ima ogromno energije. Pred mimoletom bomo na Zemlji videli le nekaj najbolj prioritetnih slik, zato bo sonda skoraj vse opravila čisto avtomatsko.
Po tem pa lahko downloadajo kolikor časa hočejo, dokler je dovolj energije za oddajnik (no vsaj do srečanja s prvim objektom Kuiperjevega pasu)

MrStein ::

"poskušala opraviti mimolet katerega od njih."
Huh?

"velike kot otroški piano"
Hu-uh ?

A je ta novica bla pisana za vrtec. Pod vplivom drog ?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

keber ::

1. mimolet mimo katerega od objektov v Kuiperjevem pasu
(žal sem zgleda to izpustil med pisanjem)

2. res je napaka, zadeva je velika kot navaden piano. Med pisanjem sem prebral otroški piano (iz Wikipedije - verjetno kak vandalizem, ta stran ga je v zadnjih nekaj dneh doživela kar nekaj).

Ampak zaradi tega me ni treba obtoževati, da sem bil med pisanjem pod vplivom mamil ;((

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: keber ()

Monster ::

sej je bla cist ok napisana novica :)
Ka zaboga...

gzibret ::

Heh, bom prilil malo olja na ogenj >:D

Proti izstrelitvi točno te sonde so se ful borili naravovarstveniki. Zakaj? Ker ima sonda jedrski reaktor na plutonij in te naravovarstvenike je ful skrbelo kaj bo, če raketa eksplodira.

Po drugi strani pa niso ponudili alternative, od kje naj sonda dobi energijo v skoraj popolni temi pri -270 C.


CNN

Za popizdit!
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

> sej je bla cist ok napisana novica :)

Malo pozno, ampak bolje pozno, kot nikoli.
Vse je za neki dobr!

keber ::

gzibret, take netočnosti pa res ne bi pričakoval od tebe. Radioizotopni termoelektrični generator je dejansko baterija, filana s plutonijevim dioksidom, ne pa jedrski reaktor. Plutonijev dioksid pa ni nevaren toliko zaradi radioaktivnosti kot zaradi toksičnosti, saj je plutonij ena najbolj strupenih snovi. Sicer pa je bil v zgodovini že namerno v zraku uničen eden od RTG-jev, brez posledic za okolje. vir.

Novica pa je bila sprva napisana že v torek, pa sem se s potrjevateljem novic "zmenil", da jo objavi po izstrelitvi, ki je bila prestavljena tako v torek (zaradi vetra) kot v sredo (zaradi izpada elektrike v nadzornem centru). No, v četrtek je uspelo, novica pa je bila potrjena šele danes.

gzibret ::

He he he. Sem imel kar prav.

The craft is not directly nuclear-powered, but the decay of the plutonium generates heat to fuel a battery, which in turn will power the probe as it moves far away from the sun to the outer reaches of the solar system.

tukaj

To je tipični jedrski reaktor. Morda ne deluje na paro, ampak princip je isti.

> Novica pa je bila sprva napisana že v torek, pa sem se s potrjevateljem novic "zmenil", da jo objavi po izstrelitvi, ki je bila prestavljena tako v torek (zaradi vetra) kot v sredo (zaradi izpada elektrike v nadzornem centru). No, v četrtek je uspelo, novica pa je bila potrjena šele danes.

Ja, saj vem, da nisi nič kriv, če se novic ne da objaviti hitreje. Ampak vseeno velja - sicer pozno ampak bolje pozno, kot nikoli. Drugače pa ful podpiram takšne novice. Odlično napisano in predstavljeno!
Vse je za neki dobr!

gzibret ::

> Plutonijev dioksid pa ni nevaren toliko zaradi radioaktivnosti kot zaradi toksičnosti, saj je plutonij ena najbolj strupenih snovi.

Saj v tem je ironičnost protestov proti takšnim izstrelitvam. Človeštvo je spražilo na stotine atmosferskih jedrskih bomb, tudi plutonijevih, pa se nobeden ni pretirano sekiral. In tako je šlo na tone plutonija v atmosfero v obliki najfinejšega prahu (BTW ta plutonijeva anomalija je zaznavna v sedimentih izpred 50 let po celem svetu).

Po drugi strani se uporablja na tisoče drugih toksičnih kemikalij, pa tudi nobenega naravovarstvenika nič ne moti. Pa so substance še bolj strupene, kot plutonij (cianid recimo).
Vse je za neki dobr!


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
896132 (944) BigWhale
»

V osončju sedaj le 8 planetov (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
588489 (3789) Thomas
»

Jutri delni Sončev mrk

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
264245 (3245) root987
»

Earth almost put on impact alert (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
574474 (2855) keber
»

Novi osvajalec Marsa

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
163430 (3430) PlayTheGame

Več podobnih tem