» »

IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja

1
2
»

BigWhale ::

No, VAX je bil DEC-ov. A vseeno, pred IBMom ni bilo neke pametne arhitekture, ki bi lahko 'zavladala' v namiznem svetu. PC se je prebil v ospredje, ko je krenil na pohod iz pisarn v domove in, ko so se za PC bolj razpasle igre. V zacetku 90ih se je vse skupaj pricelo.

nevone ::

No, VAX je bil DEC-ov.

Res je.

Ampak ostaja dejstvo, da IBM je imel prednost na področju osebnih računalnikov, vendar je za več denarja ponujal manj kot konkurenca. Zakaj niso spustili cen in povečali kakovosti vejo samo oni. In konkurenca je doživela vzpon.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

Utk ::

Čaki čaki, na kaj se to nanaša? Kdaj je imel prednost, kdaj je ponujal manj in kdo je ta konkurenca?
Saj je IBM naredil PC praktično iz komponent iz trgovine in vsak je lahko delal z njim kar je hotel. Sanje opensourcovcev. OS/2 in še kaj prej je razvijal skupaj z MS, Gates pa ne bi bil najbogatejši Zemljan, če bi bil tako neumen, da ne bi šel na svoje.

jype ::

nevone> Zakaj niso spustili cen in povečali kakovosti vejo samo oni.

V bistvu oni vejo, da če ne bi odprli platforme, bi bili zdaj bogati kot Microsoft, PC bi bil pa čez par let mrtev, tako kot bo Windows.

Utk ::

Windows bo mrtev, ko mu bo MS spremenil ime :)

BigWhale ::

MS je ponudil enkratno ceno IBMu za svoj operacijski sistem. Ostali so imeli zeljo zaracunavati provizijo za vsako prodano kopijo.

Utk ::

Ja to je bla prva pametna poteza. Druga je bila, ko so šli na svoje.

nevone ::

Kdaj je imel prednost, kdaj je ponujal manj in kdo je ta konkurenca?

IBM je prvi izdeloval PC-je, a je postal predrag. Ceno je hotel obdržati visoko na račun zanesljivosti, a konkurenca je to izrabila in po nižji ceni začela prodajati hitrejše računalnike. Če bi čakali na to da bo IBM spustil cene in ponudil ljudem PC-je po dostopnih cenah, bi danes pač ne bili preplavljeni z osebnimi računalniki.

Še ena fora tistega časa je bilo poveličevanje Mainframe_computerjev in zasmehovanje osebnih računalnikov, da ne bodo nikoli dovolj zmogljivi, kot so takoimenovani mainframe računalniki.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

opeter ::

Ko je prisel OS2 2.x (1992, tam nekje) je bil Microsoft ze precej dominanten. Obstajalo je tudi se precej precej DOS racunalnikov. Ze takrat je bilo treba poskrbeti za Windows compatibility.


Hmmm... Windows 3.x je bil dokaj soliden sistem.

nevone> Zakaj niso spustili cen in povečali kakovosti vejo samo oni.

V bistvu oni vejo, da če ne bi odprli platforme, bi bili zdaj bogati kot Microsoft, PC bi bil pa čez par let mrtev, tako kot bo Windows.


Četudi bo Windows mrtev, bo prišel kdo, MacOS? Apple bi bil še hujši od MS-a.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

jype ::

nevone> a konkurenca je to izrabila in po nižji ceni začela prodajati hitrejše računalnike.

Pri Microsoftovi programski opremi se to ne more zgoditi, saj Microsoft tega ne dovoli, zakonodaja (o avtorskih pravicah in patentih) pa mu tako prepoved omogoča.

nevone> Če bi čakali na to da bo IBM spustil cene in ponudil ljudem PC-je po dostopnih cenah

IBM je odprl PC platformo. IBM je omogočil konkurenci, da je naredila in prodajala _KOMPATIBILNE_ računalnike. Tega pri Windows ni.

Mavrik ::

IBM je omogočil konkurenci, da je naredila in prodajala _KOMPATIBILNE_ računalnike.


To pa seveda ni res. IBM ni omogočal nikomur ničesa. Dejstvo je, da so meli inženirji za razvoj "osebnega računalnika" tako malo časa, da so morali uporabiti že narejene komponente drugih proizvajalcev. Tu niso prav nič premišljevali o "odprtosti" platforme, ampak je melo vodstvo tisti čas tak jebivetrski odnos do "majhnih" računalnikov in so imeli PC kot samo majhen postranski projekt, zato inženirji niso meli nobene izbire.

Klonov PCja pa ni bilo tako dolgo, dokler niso reverse-engineerali IBMovega BIOSa (Compaq se mi zdi), ki je bila edina izključno IBMova stvar. IBMu je bilo cel čas v interesu da klonov ne bi bilo in so se morali še potem izdelovalci klonov braniti pred napadi, da so kao ukradli IBMovo BIOS kodo.

V bistvu kar podobna situacija kot je v primeru Microsoft Windows in njemu konkurenčnih operacijskih sistemov. Sam tolko da ima konkurenca tak zanič produkt, da ga noben noče niti zastonj.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

jype ::

Mavrik> To pa seveda ni res. IBM ni omogočal nikomur ničesa.

Seveda je. IBM je javno objavil natančno dokumentacijo o arhitekturi. Vsakdo, ki je kupil originalni IBM PC, je dobil poleg knjigo s shemo celotnega računalnika, izvorno kodo BIOSa v 8086 zbirniku in kupom "this page intentionally left blank" strani.

Jasno je tudi, da je zaradi tega tudi utrpel hude negativne finančne posledice. IBM PC bi bil danes sicer slabši, zanj bi bilo na voljo bistveno manj programja, IBM pa bi bil bistveno bogatejši, če se to ne bi zgodilo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Mavrik ::

To, da je IBM objavil dokumentaciji o "arhitekturi" ni melo nobenega opaznega vpliva. Arhitektura je bila navsezadnje Intelova in je lahko vsakdo kupo Intel 8086 in dobil poleg polno specifikacijo čipa. Isto Intelov APIC, IRQ kontroler in za vse kar je zraven. Edino kar je res manjkalo, je bil BIOS, ki je določal malenkosti, kot je npr. razporeditev naslovnega prostora (in s tem posledično priklop pomnilnika in I/O naprav).

Pri tem razkritje BIOS sourca ni pomagalo razvijalcem BIOSa prav nič, saj je niso smeli niti približno prepisat in v bistvu sourca razvijalci niti videti niso smeli.

Kot pravi en vir:

Compaq knew the dangers of copying the BIOS, but they also understood that you really didn’t need to copy the BIOS, only what the BIOS did—which copyright law didn’t cover. So they set about reverse engineering the BIOS using “clean room design.” This required two teams. The first went over the BIOS code and wrote an exacting specification of what it did. Nothing about how it did it, just what went in and what came out. They handed this specification off to a second team, who knew absolutely nothing about the IBM BIOS. This team wrote an entirely new BIOS based on the specification. It took Compaq many months and a million dollars, but in the end they had the perfect BIOS. It was different from the IBM BIOS, but it worked exactly the same.


V končni fazi, so še vedno delali "black-box" reverse engineering, kjer so gledali kakšen output da čip pri določenem inputu. IBMova "radodarnost" jim tu skoraj nič ni pomagala.
The truth is rarely pure and never simple.

jype ::

Mavrik> To, da je IBM objavil dokumentaciji o "arhitekturi" ni melo nobenega opaznega vpliva.

Seveda ne. Saj to, da je Microsoft objavil izvorno kodo Windows, tudi ne bi imelo, ane.

Mavrik> V končni fazi, so še vedno delali "black-box" reverse engineering, kjer so gledali kakšen output da čip pri določenem inputu. IBMova "radodarnost" jim tu skoraj nič ni pomagala.

Kar je seveda BS: http://www.macintouch.com/pchistory.html:

IBM did publish all of the specifications for the IBM-PC, including the code for the ROM-BIOS. However, the ROM-BIOS remained a copyrighted feature of the PC. The company actually published the ROM-BIOS code in a manual, which was widely distributed -- but decidedly not to make it copyable. In fact, the purpose behind this strategy was to pollute the pool of outside programmers and make it very difficult for any software engineer to duplicate the functions of the ROM-BIOS and at the same time claim they'd never clapped eyes on the IBM manual. This is how IBM hoped to retain control of the PC architecture.

Obviously, it didn't work. Compaq hired a team of "virgin" software engineers who could sign affidavits testifying to never having seen IBM's ROM-BIOS manual. They spent several months duplicating the functions of the ROM-BIOS, and when they were done, Compaq was able to begin selling the first IBM-PC work-alike computers. Next to duplicate this feat was Phoenix, but they elected to sell their version of the ROM-BIOS to other clone makers, instead of making PCs themselves (a smart move, as it turned out).

The episode is documented in "Accidental Empires" by Robert X. Cringely, and elsewhere. It remains one of the more important and least known bits of high technology history.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

sammy73 ::

Na javi laufa kar precej kompleksnih zadev spodobno hitro. Torej krivda jave odpade!


Aja, na primer? Povej kak primer, v rangu eclipsa (ki ni glih hiter). Pa ne neko računanje pi-ja na 800 decimalk, to nikogar ne zanima.


Hm, če ga ti ne poznaš, pozem ga sigurno ni. Torej umikam zgornjo izjavo.

Utk ::

Ne nisem rekel, da ga ni, če ga ne poznam. Bi ga pa rad videl, če je.

MrStein ::

Počasen program se da napisati v vsakem jeziku.
Imaš danes milijonkrat hitrejše računalnike kot pred 10-20 leti, pa je UI enao hiter kot takrat. Le kako ?
Faktor človeka (programerja) ne pozabit.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Utk ::

Seveda. Počasen program se da napisat v vsakem jeziku, ampak hitrega pa ne :) no, sej drugač je marsikje java glih tako hitro kot kaj drujga, samo pri UI ji ne gre.

MrStein ::

To je tudi zelo odvisno.
Eni namesto new JButton("Pritisni tukaj") napišejo 20 vrstic kode, pol pa se čudijo, da ni hitro...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MrStein ()
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

OpenOffice neodvisen od Oracla, po novem LibreOffice (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
12623993 (19235) Icematxyz
»

IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
687461 (4979) MrStein
»

IBM izziva Microsoft z brezplačnim pisarniškim paketom

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
334595 (2690) jype
»

Izšel OpenOffice 2.3

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
185111 (3302) spucek

Več podobnih tem