» »

IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja

IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja

Slashdot - Kot poročajo na Slashdotu, se je IBM odločil še nekoliko bolj intenzivno podpreti Linux.

IBM naj bi tako skupaj z nekaj vodilnimi distributerji Linuxa (Canonical, Novell in Red Hat) ter svojimi partnerskimi proizvajalci strojne opreme združil sile ter do leta 2009 skušal agresivneje napasti trg namiznih operacijskih sistemov. Cilj IBM-a je povečati tržni delež Linux sistemov na namizju ter v največje Linux distribucije vključiti Lotus Notes in Lotus Symphony.

V okviru tega dogovora bo tako Canonical v svoja Ubuntu skladišča že konec avgusta vključil distribucijo Lotus Symphony 1.1, direktor IBM Lotus Software Kevin Cavanaugh pa je izjavil, da je cilj IBM-a "odkleniti namizje z namenom prihraniti denar naših strank ter jim ponuditi svobodo izbire".

V ozadju je seveda denar, upamo pa, da bo "kolateralna škoda" tovrstnih bojev predvsem povečan tržni delež Linuxa na namizju.

68 komentarjev

«
1
2

linuxdady ::

Že nekaj časa uporabljam Lutus Notes 8.5 beta za Linux. Žal ugotavljam, da zaenkrat za različico za Okna še močno zaostaja. Trenutno je Notes 5 na Wine še vedno boljša in zanesljivejša izbira. Tudi Symphony še ni čisto do konca polikan, vsaj različica, ki je vključena v Lotus Notes,ne. Samostojna različica deluje nekoliko bolje.
Oba programa sta zgrajena na Eclipse, kar zahteva zelo zmogljivo strojno opremo. Procesor P4 2,8 GHz in 1 MB RAM je premalo za tekoče delovanje. Intelov Core Duo 1,83 GHz in 2 MB RAM komajda sledi zahtevam programja.

Matrin ::

Zakaj bi IDE vplival na strojno zahtevnost programa?

Gwanaroth ::

Hehe linuxdady, torej po tvoji logiki, če bi bil Lotus spisan v beležnici, bi za njegovo delovanje zadostoval 100MHz procesor ?:)
Lights often keep secret hypnosis..

linuxdady ::

Gwanaroth in Martin:
Navedel sem samo svoja opažanja, ki pač so, kakršna so - subjektivna zaznava objektivnih okoliščin. Ker na manj zmogljivem računalniku navedeno programje deluje bistveno počasneje (na P4 potrebuje več kot 5 minut, da se sploh zažene!), kot na bolj zmogljivem, sklepam, da je za dobro delovanje potrebna zmogljivejša strojna oprema.
Lotus Notes 5 na Wine deluje na obeh računalnikih enako. Vsaj jaz ne zaznam razlik.

driver_x ::

Pohvalno za IBM. To se mi zdi pomemben korak pri selitvi Linuxa iz zahtevnejših platform tudi na namizja.

MrStein ::

1 MB RAM je premalo za tekoče delovanje

Itak :D

IBM naj assigna kako stotnijo developerjev da buge pofiksajo v linux, pol bo mogoče zadeva imela smisel.

("linux" - paket ki ga folk instalira, torej distro)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

infiniteLoop ::

Za vse, ki se posmehujeju linuxdadyju ob omembi zahtevnosti Eclipsa podajam naslednji link. Eclipse ni samo IDE, Eclipse je tudi platforma na kateri kot osnovi lahko gradis poljubne programe - torej tudi Lotus Symphony.
None of us is as dumb as all of us.

infiniteLoop ::

1MB je po moje res dosti premalo 1GB bi mogoce ze lahko slo. Predvidevam da gre za lapsus.
None of us is as dumb as all of us.

tvich ::

Najprej prodat celo pc divizijo (eto ti na Lenovo!), potem pa pogumno napast Microsoftovo dominacijo na namiznikih?
Jaz bom svetovalec, ko bom velik.
And AC said, ''LET THERE BE LIGHT!''
And there was light--

Utk ::

Ja te stvari so narejene nad eclipsom, ampak vseeno verjetno ni tolk problem v eclipsu, kot v ostalem, in v javi.

linuxdady ::

1MB je po moje res dosti premalo 1GB bi mogoce ze lahko slo. Predvidevam da gre za lapsus.

Seveda gre za pomoto. Se opravičujem. Pravilno je 1 GB in 2 GB.

MrStein ::

CrniE, in v optimizaciji.
Najbrž ima folk na IBM octacore mašine na 4,5 GHz z 16 GB RAM-a in RAID polji 15K RPM diskov, pa njim OK dela...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

mloncaric ::

@linuxdady: Glavni krivec je Java in ne Eclipse kar se "požrešnosti" tiče.

Utk ::

No, seveda v optimizaciji. Nazadnje ko sem probal Symphony je bil čist neuporaben. Če mi dela OpenOffice hitro, Office 2007 hitro, ne bom niti zarad Sympohny-ja novega računalnika kupoval. Potem se zmeraj najdejo bedaki, ki pravijo, da imaš pač zanič računalnik. Ja kot da sem tako neumen, da bom kupoval gigabajte in gigaherce zarad programa, ki ima 10 hitrejših nadomestkov, zraven katerih lahko računalnik še 10 drugih stvari dela.

PaX_MaN ::

Meni se je, ko sem ga namestil prvič (in zadnjič), sploh ni hotel zagnati.

MrStein ::

Mogoče nisi dovolj minut čakal ... >:D
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

PaX_MaN ::

Ne, ne, po kakih desetih sekundah mletja, je ven vrgel kr' eno napako.

Looooooka ::

se prav ce se odlocis zadevo nardit na javi in ti dela pocasi...je kriva java...ne ti in ne tvoje ogrodje in ne tvoja odlocitev, da si se odlocil zadevo sprogramirat v necem kar naj bi blo pocasno.zanimiva logika.
Ceprou se men skor vse kar laufa v javi ponavad zdi pocasno...bi v tem primeru prvo krivil programerje omenjenih programov...potem programerje eclipsa...in sele potem javo.
Ce nekdo z vilico papca juho ni kriva vilica...ampak idiot, ki jo drzi...

Looooooka ::

<childmode>
in zakaj s enoben ni postu novice o mojave experiment strani...da s elahko mal pizdimo =)
</childmode>

Utk ::

Kaj je krivo, da šentviški predor nevaren? Omet. Če ne bi odpadal omet, ne bi blo problema, a ne. Seveda so krivi tisti, ki so naredili tak zanič omet itd, ampak ne moremo rečt, da tisti ljudje padajo s stropa.
Isto je tu. Seveda nekdo, ki nima pojma (recimo Looooka) bo rekel, da so krivi tisti, ki so naredili tak zanič program. Tist, ki ima vsaj nekaj malega pojma, bo pa vedel bolj natančno kaj je počasno.

driver_x ::

Na javi laufa kar precej kompleksnih zadev spodobno hitro. Torej krivda jave odpade!

Matrin ::

Hm, jaz sem tudi malce narobe potem razumel. Js uporabljam Eclipse kot IDE za javo in c++, zato nisem razmišljal da so ti produkti dejansko zgrajeni nad Eclipse ogrodjem (če je to dejansko stanje?).

poweroff ::

Mene pri Javi moti to, da je požrešna in neoptimizirna, ker pa je multiplatformna jo v zadnjem času jemljejo kot čudežno rešitev za portanje Windows-only programov na druge platforme.

SPSS je že en tak primer - spisali so ga v Javi, sedaj je na voljo tudi za Lin/Mac okolje, je pa grozljivo počasen.

Po drugi strani pa je treba čedalje hitrejše procesorje in večje količine RAM-a tudi nekako pametno uporabit...
sudo poweroff

Utk ::

Na javi laufa kar precej kompleksnih zadev spodobno hitro. Torej krivda jave odpade!


Aja, na primer? Povej kak primer, v rangu eclipsa (ki ni glih hiter). Pa ne neko računanje pi-ja na 800 decimalk, to nikogar ne zanima.

PaX_MaN ::

Mhm, Eclipse je počasen k' svina. PHP, Java in C/C++. Oboje troje. Ampak, ni da ni.

Jst ::

IBM, Novell, Red Hat in še nekaj "velikih," bi moralo ustanoviti en oddelek, podoben OpenISO. Tako, da bi poenostavili installer programov, ki je vsaki distribuciji lasten. Ni nujno, da je to YAST iz suse, apt-get iz debian tree, gentoov emerge. Že če bi napisali "Belo Knjigo," kam, kako se zadeve inštalirajo, kje naj bodo config datoteke, odločitve glede dependencies, bi naredili velik korak naprej.

Kar se samih programov tiče, ki pridejo zraven distribucije, naj bo to stvar le te: izbira naj ostaja. Ampak vsaj en velik korak, eno trdo roko, bi linux nujno potreboval. Da bi potem XYZ distro bil "Certified for standard use of commonalities." Tako bi uporabniki lažje presedlali, še lažje bi bilo package makers-om, ki imajo sizifovo delo, ko morajo vsak program skompajlat na 19ih distribucijah za 8 platform. Saj samo compilanje programov niti ni kakšen voodoo magic, je pa pain in the ass, ko en program rabi neki_1.386.dll, drugi neki_1.386-amd64.dll.. in imaš dllje, ki delajo enako stvar, na večih koncih, čisto po nepotrebnem.

Saj je super, da se KDE in GNOME tako lepo razvijata in KDE menu je bil meni všeč od kar so ga v 3.x spremenili, search je proti Visti plemske krvi.

Back to basics, da poštimajo nekaj totalno katastrofalnih stvari, za katero ima vsaka distribucija svojo rešitev, dolgoročno linuxu (ne distrom) zelo škodi. Nekaj totalitarizma linux nujno rabi, ker sedaj vlada bolj kot ne anarhija.

Sicer trda centralizacija niti ni opcija, lahko bi pa začeli delati majhne korake, da bi na enem mestu (like linux.help.needed.net) zveš, kje je config za "neko stvar" za *vse* distrote, ki bi se pridružile temu modelu.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

kriko1 ::

Jst: vse to kar si napisal ti izplune ven package manager ;)
Lahko izveš kam se bo kaj namestilo ali kje se kaj nahaja in stvari so zmenjene - system wide settings so v /etc, ostalo je v ~/.

<i>Saj samo compilanje programov niti ni kakšen voodoo magic, je pa pain in the ass, ko en program rabi neki_1.386.dll, drugi neki_1.386-amd64.dll.. in imaš dllje, ki delajo enako stvar, na večih koncih, čisto po nepotrebnem.</i>

To pa ne drži, ravno zato imajo paketi dependancies. Kvečjemu je tako v win okolju, ko je en in isti dll na več koncih.

desperados ::

No lepa gesta IBM -a, aktivne borce, ofenziva to je to kar potrebujemo:P mogoč bomo končno dočakal porast firm, ki proizvajajo Linux aplikacije...

Drugač pa je res, da je v javi težje napisati hiter program(ni pa nemogoče), namreč sam v javi nisem ravno briljanten, zato se tudi nerad odločam za javo.

@Jst: vsaka distribucija dela pač tako kot njim paše(sam da dela če mene vprašate), važno je samo, da je za kernel lepo poskrbljeno. Pa saj je za vse lepo dogovorjeno, no vsaj men se tako zdi, drugač bi bla vse skup ena velika zmeda... dll pod Linuxom? še nisem videl

Matrin ::

Linux bi mi bil carski, pa si ne zmorem prevajati programov. :P Dependecy-ji me ubijejo. Probal sem z gentom, pa nisem prišel dlje od konzole, sem pa na tej vmesni stopnji, nekaj sam prevedem, nekaj imam pa iz repositorijev. Idealno bi bilo, če bi lahko zraven programske opreme dodali tudi vse dependecy-je, in bi pri prevajanju preverilo, kaj rabiš, kaj že imaš in to potem instaliralo. Vendar pa se te odvisnosti včasih prelevijo v drevesa, tako razvejana kot kaka stara lipa. Potem pa še kaka krožna odvisnost, je pa tako kr konec.

c0dehunter ::

Matrin, Ubuntu distribucija ima dobro pošlihtano to v zvezi z dependencies.

Sicer pa dobra poteza IBMa. Viva el Linux.
I do not agree with what you have to say,
but I'll defend to the death your right to say it.

WhiteAngel ::

@Matrln: Distribucije imajo to kar dobro poštimano. Npr. Pod Ubuntu-jem imaš v osnovi
$ apt-get install [ime paketka] za namestitev prevedenega programa
$ apt-get source [ime paketka] za izvorno kodo programa (naloži ti jo v trenutni dir)
$ apt-get builddep [ime paketka] za paketke, ki jih potrebuješ, če želiš prevesti source paketek
$ dpkg-buildpackage v izvornem dir. pa potem za prevod programa

Zato pa so sploh repozitoriji.

djurodrljaca ::

Še boljše pa je rešeno pri openSUSE, kjer imaš lahko na internetu objavljen en fajl, ki ti nastavi potrebne repositorje in vse potrebne dependencies. Imenuje se "1-click install".

Utk ::

No evo, ste že povedali 3 stvari, ki obstajajo za to, pa verjetno jih je še več, nobena od teh pa ne dela v vsaki distribuciji, in tako da bi res delala. apt-get ti naloži ja, ampak prej skoraj sigurno zateži še za 10 drugih paketov. Imam pa že raje windows variante, ki vsako stvar privlečejo s sabo, pa kaj potem, če je trikrat ista stvar na disku. Teh par mega je cenejših od mojih živcev.

fiore ::

(zdaj je tema sicer že precej zašla, ampak vseeno)
CrniE:
problem pri windows varianti je da nimaš centralnega nadzora nad programi. vse sodobne linux distribucije vodijo evidenco vseh nameščenih programov in ti jih preko enega samega vmesnika (grafični ali konzolni) vzdržujejo posodobitve programov in varnostne popravke.

apt-get ne teži, le vpraša, nakar daš samo y ali n.

da ne govorimo o tem da pri windows varianti si moreš sam poiskat programe. pri linux package managerjih pa moraš le poznati ime programa, za vse ostalo poskrbi sam.

fiore ::

@Matrln: Distribucije imajo to kar dobro poštimano. Npr. Pod Ubuntu-jem imaš v osnovi
$ apt-get install [ime paketka] za namestitev prevedenega programa
$ apt-get source [ime paketka] za izvorno kodo programa (naloži ti jo v trenutni dir)
$ apt-get builddep [ime paketka] za paketke, ki jih potrebuješ, če želiš prevesti source paketek
$ dpkg-buildpackage v izvornem dir. pa potem za prevod programa

Zato pa so sploh repozitoriji.


dej ne straši martina :-)
vse kar rabiš je:
apt-get install [ime programa]
in
apt-cache search [opis ali ime programa]

poweroff ::

Martin: če so kakšni dependencyi ti apt-get install sam namesti vse potrebno. V bistvu pa niti konzole ne rabiš: klik v Synapticu, pa je.
sudo poweroff

Matrin ::

Sem se slabo izrazil. Js bi z veseljem sam prevajal vse programe. Prvič me denepdenciji čisto zmešajo, če ni preprost program, niam šans. Drugič pa mam fedoro, in ma vse dir mal pomešane, proti Gentoo, tako da ne vem kje lahko nastavim zastavice prevajalnika, da bodo vedno v veljavi, ne pa da bom rabil vedno nastavljat.
Da lahko namesto binarnih datotek dobim tudi source za vsak paket in njegove dependecije pa nisem vedel, hvala.

tvich ::

Vem, da sem malce optimista, ampak osebno za rešitev vseh vaših zgornjih problemov vidim v sprejetju LSB.
And AC said, ''LET THERE BE LIGHT!''
And there was light--

zee ::

Gentoo ima tovrstne reci krasno resene.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Poldi112 ::

Ja. Ampak vseeno mi je uspelo zaštrikati sistem tako zelo da ne prevede ničesar več.

Pri fedori imaš pa yum. Nisem sicer preveč domač z njim ampak deluje povsem spodobno in na ravni apt-get. Tako da tudi tam ne rabiš nič prevajat, samo poveš mu kaj bi rad imel in ti instalira.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

MrStein ::

Matthai:
(glede Jave)
Bolid Formule 1 je tudi počasnejši od traktorja, če nanj priklopiš polpriklopnik.
Eclipse je recimo v Javi pa čist OK laufa (v primerjavi recimo z Visual Studio).


Po drugi strani pa je treba čedalje hitrejše procesorje in večje količine RAM-a tudi nekako pametno uporabit...

Khm*Vista*khm (zdaj ne vem, ali je le Explorer tak počasen ali kar celi sistem. Kot če bi underklokal za faktor 10)

CrniE:
Primer hitre jave: znanstvena obdelava kupa podatkov. Java verzija je 2x hitrejša od C++ (Java koda portana v C++, verjetno to pomeni slabši pogoj za C++, ampak hecno, C verzija pa je enako hitra (kot Java))

Glede dependenciev: Seveda imajo distroti to dobro pošlihtano. Problem, ki ga je Jst omenil, je cross-distro dependency. Kaj mi pomaga foo.deb z "rešenimi" dependecy-ji, če laufam Redhat ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Utk ::

Ja v samem računanju ne bi smelo bit dost razlike med jeziki, če so dobri compilerji. Ampak ko zalaufaš symphony proti officu...pa tudi drugi takšni programi, čeprav se eclips res še kar dobro drži, z VS ga je pa težko primerjat, vprašanje kater ima več dela "zadaj".

nevone ::

Kar se IBM-a tiče. Je bil svoje čase vodilni na svojem področju. Pa je prišla konkurenca in jih kar dobro zmatrala. IBM je svoje računalnike prodajal po bistveno višji ceni kot konkurenca in sicer s pretvezo, da so zanesljivejši. Konkurenca res morda ni bila zanesljivejša, vendar so med uporabniki prevagali hitrost, cena in dostopnost novih proizvodov.

Tako, da tisti, ki so danes v prednosti, tudi niso vedno bili, da si ne bo kdo domišljal, da je vse v prednosti. Tudi ta se lahko kaj hitro spridi, če se vleče neumne poteze. Če pa ne vleče neumnih potez je pa samo toliko slabše za konkurenco. Za uporabnike je pa to samo plus.

Linuksači danes jokcajo, kako imajo nekateri monopol. Vedite, da ga niso imeli vedno. IBM je svoj monopol kar lepo sam zapravil, sedaj pa išče nove priložnosti med Linuksači. Upam, da se je iz svojih napak kaj naučil in ne bo še Linuksače zastrupil z njimi.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

poweroff ::

Ne. Zato pa si je genialni Stallman izmislil viralno GPL licenco.
sudo poweroff

techfreak :) ::

Če bodo Linux distribucije prednameščene na računalnikih, je težava, ker ima vsak svoj okus. Recimo meni je všeč GNOME, nekateremu pa KDE. Če dobim računalnik z KDE, bom seveda namestil GNOME itd.

Drugače pa z apt-get še nisem nikoli imel težav na Ubuntu.

Poldi112 ::

Precej distribucij ti ponudi oba desktopa in izbiraš. Če ti pa ni všeč distribucija pa instaliras svojo. Isto kot sedaj windowse (vsaj jaz, ki ne maram slovenskih in zapacanih z shareware-om).
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

andyrozman ::

Kar se IBM-a tiče.


Ma IBM je strokovnjak pri slabih odločitvah... Takrat ko so imeli še OS/2, ki je bil konkurenca vsakim Windowsom (v primerjavi s njimi je OS/2 delal super), so se odločili in na svoje računalnike začeli instalirati Windowse, namesto, da bi preusmerili malo denarja na razvoj in popravili težave, ki so se začele dogajat, ko je pač internet postal default.. Če bi takrat kaj naredili, bi lahko zadržali vsaj del tržišča, ki so ga že imeli... in Windowsi sedaj ne bi bili takšen "absoluten" vladar.

Andy

BigWhale ::

Ko je prisel OS2 2.x (1992, tam nekje) je bil Microsoft ze precej dominanten. Obstajalo je tudi se precej precej DOS racunalnikov. Ze takrat je bilo treba poskrbeti za Windows compatibility.

nevone ::

Ko je prisel OS2 2.x (1992, tam nekje) je bil Microsoft ze precej dominanten.

Pred tem je bil pa dominanten IBM s sojimi VAX-i. Pa je dominacijo izgubil, ker ni verjel v malega človeka.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

OpenOffice neodvisen od Oracla, po novem LibreOffice (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
12634103 (29345) Icematxyz
»

IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
688935 (6453) MrStein
»

IBM izziva Microsoft z brezplačnim pisarniškim paketom

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
335267 (3362) jype
»

Izšel OpenOffice 2.3

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
185899 (4090) spucek

Več podobnih tem