HubPages - Med brskanjem po spletni strani Tom's Hardware sem na njihovem forumu našel zanimiv članek. Uporabnik po imenu Hal Licino je naredil primerjalni test, v katerem sta se pomerila 21 let stari Macintoh Plus ter sodoben PC z AMD-jevim dvojedrnikom. Prvi je bil opremljen z 8-megaherčnim Motorolinim 68000 in 4 megabajti pomnilnika, poganjal pa je MacOS 6.0.8, medtem ko je v drugem WinXP SP2 tekel na Athlonu X2 4800+ z gigabajtom rama. Diska v obeh računalnikih je Hal na novo formatiral, sistema sta bila čista, brez vsakršne navlake.
Kot sam pravi, ni želel testirati s pomočjo sodobnih programov (recimo Sisoft Sandra) in iger, saj je jasno, da jih Macintosh ni sposoben poganjati. Vse kar je želel preizkusiti, je bila odzivnost pri vsakdanjih opravilih, predvsem s pomočjo programov Microsoft Word in Excel (seveda je vsak računalnik dobil svojo verzijo). Rezultati bodo za večino bralcev najbrž resnično osupljivi. Nočem vam pokvariti presenečenja, zato kar lepo preberite celoten članek na spodnji povezavi. Izvorni članek.
Postavlja se vprašanje, ali se računalništvo razvija v pravo smer? Kaj sploh pridobimo z vedno hitrejšo strojno opremo in vse počasnejšo in okorno programsko?
Tako je to danes, da skoraj vsi delajo samo na videzu in nekih hudih vizualnih efektih .... za performance pa jim dol visi ali se program hitreje izvaja ali ne ker tako in tako imajo preveč processing powerja in ne rabijo gledat na to. Če bi pa imeli zelo omejen processing power potem pa bi na vsaki drekec gledali kje se bi ga dalo izkoristit, da ne bi padla "odzivnost sistema".
Vista je en lep primer na katerem so delali samo na vizualni plati kaj se tiče performance-a pa je šit.
tudi meni se je porajalo podobno vprašanje kot juretu
kar se tiče bloata, o čemer pišeš ti Spc, bojda je programerski čas dosti dražji kot procesorski - s čimer se ne strinjam povsem, ampak verjetno samo še nisem dobil pravih argumentov in sem rahlo nerazgledan
drugače pa še mojih 5c - nekoč so se računalniki res hitro zbootali in je bila odzivnost oh in sploh. Ampak tist računalnik je naložil le majhen delček servisev, ki jih poganjajo današnji računalniki. Maci so bili do OSx enouporabniški, za večuporabniški sistem pa rabiš kak servis več poganjat. Tisti s črnobelim zaslonom se še niso na internet povezoval, spet manj kode ki teče v ozadju, da ne govorim o sposobnostih paralelizacije takratnih računalnikov za domačo rabo (hkratno poganjanje več aplikacij imam v mislih, ne prave paralelilzacije). Sicer takrat še nisem posedoval maca in ne vem kako je deloval. Ampak iz DOSa nisem nikoli poganjal več programov hkrati. Poleg tega uporaba pisarniških paketov takratnega časa nikakor ni podobna pisarniškim paketom za danes - in čeprav večina userjev ne koristi niti 50% vseh servisov, ki tečejo v ozadju ko oni poganjajo svojo najljubšo aplikacijo, so vsi ti servisi tam in upočasnjujejo naše delo. Ampak tako pač je, če greš z bagrom presajat lončnice.
Aja bloat na GUIjih je pa tu zato ker je lahko, ker so mašine dovolj spsobne, da ga furajo in ne ker bi ponudniki hoteli da mi počasneje delamo z njihovimi aplikacijami. Komur pa Office 2007 ni všeč, naj uporabi Vim - al pa Emacs, da ne bo kake vojne - dela super hitro in je očem prijazen, še bolj pa strojni opremi.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Starega mac-a niso primerjali z novim, ker nekaj od testnih aplikacij(npr. Office) se ni native na novih macih. Tudi sicer bi rezultati verjetno bili podobni. Smisel tega testa ni bila primerjava maca in pc-ja ampak testiranje razlik med vsakdanjimi opravili iz dveh razlicnih casovnih obdobij. Sam sem vse skupaj razumel bolj kot zanimivo salo, ki nam lahko da kaj misliti in ne kot nek resen test.
Mene briga le kako hitro jaz delam z računalnikom tisto kar hočem naredit. Z temi starimi kalkulatorčki, pa večine dela ne morem opravit.
Tako da takoj izpadejo.
In tudi če primerjamo office, takrat in danes, važno je kako hitro najdeš stvari ki jih rabiš, dosežeš določen učinek, in v nekaterih primerih da dosežeš sploh kakšnega. Tukaj nove verzije močno prednjačijo. Pa kaj če se en meni odpira desetinko sekunde več.
Kot je že zos napisal: nima smisla primerjati z novim Mac-om, saj bi bili rezultati podobni. Torej stari Mac je tako pri zagonu (boot), kot pir poganjanju programov večinoma hitrejši kot npr. iMac.
blank3, ne razumem, kaj bi bil problem?
V novici smo želeli poudariti, da je avtor članka želel narediti preizkus v smislu "produktivnosti". Ali lahko z današnjimi računalniki hitreje napišem 10 stavkov, kot s starim 21 letnim računalnikom? Dodatno vprašanje je seveda tudi, če resnično rabimo vse te razno-razne efekte (Windows Vista, MacOS X, Linux KDE itn.) pri pomanjševanju in izrisovanju oken itn.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Hvala bogu folk k dela software takih strani ne jemlje resno. Ce bi metal grafiko pa efekte pa vse kar je lepga vn pol se ne bi na razvoju nc nardil. Ne pozabt da konc koncev racunalniska tehnologija probava dosezt stvari, ki so v sci-fi filmih. Se prav govorec racunalnik iz star treka, ki zna sprejemat govorne ukaze in delat 3d grafiko. Nekak iz text moda v to brez vmesnega igranja z grafiko ne mors pridt. Pa dvomim da se bo ko enkrat pridemo do tja se prtozval pa delu teste med singlethread aplikacijami in racunalniskim glasom, ki bo poslusu narekovanje dokumenta.
In hmm tlele je se en nov test. Vzammo tajnice, ki jih navadis na office al pa openoffice in jih pol vrzi v dos in edit. Bi rad vidu produktivnost na tem programu. Stvar je tud v navadi.
Morda pa je to le opozorilo da bi morali pri snovanju novih funkcij več (veliko več) časa posvetiti njihovi intuivni in hitri dostopni implementaciji in seveda tudi procesorski optimizaciji... (ni kul če moraš novo funkcijo iskati skozi 10 raznih oken :) )
Grem zdaj v klet takega istega Maca malo vsaltat in obujat spomine na case ko so se z racunalniki ukvarjali profici ne pa danes ko lahko ze vsak ki zna poslati email, pametuje o razvoju racunalnistva.
Tole je zame bullsiht. To je isto, kot bi šel primerjat novega BMWja X5, ter Škodo iz leta 77. Novi bmw je resda večji, bolj varen, lepših oblik, bolj sijoč, ampak hej, od Maribora do Ljubljane te pa vendarle oba pripeljeta, kajne? No, isto je s tistim "ali z starim računalnikom hitreje napišem deset vrstic, kot z novim". Kr_Neki primerjava v glavnem...
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Raje reci, da si naredil že včeraj!
Kako je izmeril type lag? Če se ljudje že spravijo pisati take članke, bi pričakoval vsaj veliko duhovitosti v njih. Mlačen in zdrizast je tale članek... Glede klofanja programov se pa strinjam. A to potrebuje tudi industrija. Da proda produkte.
Nov računalnik bom kupil, ko mi sedanji crkne. Za običajno uporabo se je potreba po novi strojni opremi že pred nekaj leti umirila.
Moje sanje glede performaca računalnikov je, da bi le ti delovali instantno. Torej prižgem gumb on in računalnik se prižge tako, kot bi prižgal mikrovalovno pečico. Ali pa bojler. Ali pa videorekorder. Zaganjanje aplikacij bi moralo biti tako hitro, da tega nebi opazil, torej manj, kot 1/20 sekunde. Prav tako kopiranje in nalaganje "normalno" dolgih fajlov ter ostala "normalna" opravila.
Upajmo, da bom nekoč to doživel.
Ne pa tako, kot danes, ko še premik miške povzroči neko mletje po disku in upočasnitev določenih opravil.
> Ce bi metal grafiko pa efekte pa vse kar je lepga vn pol se ne bi na razvoju nc nardil.
Ravno to je problem - razen nekih efektov niso nic pretresljivo hudega pogruntali. Ampak ce samo dodas nov design seveda vsi misiljo da gre za nekaj novega in to potem veselo kupujejo. :)
Pomoje ni fora v tem da rabimo nek sci-fi user interface, ampak nekaj s cimer bo uporabnik lahko cimbolj produktiven, ne glede na to pri cem mu pomaga racunalnik. Torej ni vazno da je pretirano lepo, ampak da je uporabno. 3d-namizje recimo je kul, ce lahko kaksno stvar olajsa, ce je pa samo sebi namen pa to ni nikakrsen napredek.
Zal je treba reci, da je najbrz res uporabnik 21 let nazaj hitreje naredil tisto kar je hotel (seveda pa je imel takrat tudi drugacne zelje).
GUI in klikanje z misko je bil revolucionaren napredek, ampak ne pomeni pa da se to povsod obnese najbolje. Dolocene stvari se da se vedno lazje narediti v konzoli ker pac samo vpises ukaz in ti ni treba iskati dolocene zadeve v nekem podmeniju.
Ma že navaden MSDOS 6.22 je bil počasen. Driverji recimo so se lahko loadali po 15 sekund ali več pa je šlo samo za single-user command line OS brez kozmetike. Če si laufal windows na vrh je trajal še kar malo dlje.
Primerjat bi mogli to z starim pcjem pa posebej še star mac in nov mac, pa še kaj tretjega.
Največje sranje pri vsem tem je pa to - da se še dvd komponenta prižiga 15 sekund+ pa po možnosti umira občasno (kot kak windows pc). Recim pregrevanje...
Počasi itak ne bomo mogli več navit procesorjev, sej zaenkrat so se že vrgli v multi-core ker je postalo to očitno ceneje kot pa navit dodatno procesor na hitrosti.
Potem ko ne bo več kje kaj iztisnit bomo pa spet učinkovito programiral (upam).
Drugač glede macov, nimam ga, ne bom ga imel, samo kolikor pa mam izkušenj, dela nov OS tudi na starejših macih prav lepo in dokaj gladko (za razliko od win xp na 300 mhz pcju, pa winxp sploh nima eyecandy robe). Je pa res da gre za drug procesor.
Moje dodatno vprašanje pa je - se splača brat cel članek? Ker nekako sumim kaj bom prebral
edit: In seveda na koncu ugotoviš da bi hitreje opravil vsakodnevna opravila na nekem preprostem sistemu z najosnovnejšo opremo, kjer dela vse kakor more (mac je tu dokaj blizu, priznam, samo malo preveč bloata za moje pojme --- vizualno).
No ja, moj Athlon XP2200+ se tudi boota v 15 sekund. V Windows seveda. To je odvisno koliko krame daš na Windows (že nekateri driveri precej krame prinesejo s sabo).
(čas štet od nalaganja boot sektorja, pred tem je še nekje 12 sekund, da ... se elektronika segreje ali kar pač ima BIOS za izgovor, da tvezi 12 sekund))
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
tukajle zraven mene sedi človek, ki v povprečju 10 stavkov napiše (prevede) vsaj 10x hitreje z današnjim PCjem kot pa z '86 macom. jaz pa pri poizvedbi nad podatki verjetno dobim več stokrat višje prihranke na času. predvidevam, da arhitekti dosti hitreje delajo z današnjimi stroji, itd.
ja, to so običajni uporabniki. danes običajni uporabnik ni človek, ki uporablja PC namesto pisalnega stroja, kot hoče to prikazat avtor članka. današnji računalniki omogočajo toliko več stvari, da je daljši boot time zanemarljiv proti času, ki ga avtorjev "običajni" uporabnik potrebuje, da si "instalira" 1000 fasciklov v svojo spalnico. da ne govorim o tem koliko časa bo potreboval, da bo z '86 macom izračunal koliko je naredil prometa v preteklem desetletju s tem in tem partnerjem...
Če hočeš hitrost, na nov računalnik instaliraj pet let stare programe. Na Athlonu X2 šibajo Windows 2000 in MS Office 2000, da hitreje ne bi mogli. Ali pa gor naloži Windows95 + Office95...
Samo če hočeš funkcionalnost in prijaznost, pa raje uporabljaj Vista + Office 2007.
Programerji lahko naredijo tako zahtevne algoritme, da bodo sodobni sistemi še vedno odzivni, tj. da se bo večina funkcij (ukazov v GUI) izvajala pod sekundo ali dve.
Če pa nočeš SW napredka, pa kar veselo Windows95 (ali OS/2) uporabljat.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Vidim, da nekateri radi blatite stare računalnike. Dobro, dajmo se skoncentrirat obenem na eno drugo podorčje (ki sicer ni navedeno v samem članku): primerjava porabe starih računalnikov vs. novih.
Ta se je v zadnjem desetletju radikalno povečala (Athlon, Pentium 4). Sploh pri namiznih računalnikih (CPU, grafična). Tako Intel, kot AMD sta le v zadnjih treh letih delati na razvoju čim varčnejših procesorjev (glej novico Sempron 2100+ s porabo 9 W). To je, hvala Bogu, pozitivno. Intel bo baje kmalu v celoti opustil uporabo svinca v svoji CPU-ji. Na žalost pa se v smislu zmanjševanje porabe energije ravno obratno dogaja pri grafičnih procesorjih. Vse zadnje generacije so vedno bolj potratne.
Stari Mac je baje porabil le 60 W-ov (in to zaradi vgrajenega ekrana CRT). Vir: Knubbelmac.de. DVD rekorder ti dandanes poje "beri-piši" 60-70 W-ov.
V najnovejši številki revije Monitor jezanimiv članek z naslovom "Zeleno računalništvo", v katerem pište, da se počasi dogajajo neke večje spremembe pri porabi, predvsem pri strežnikih. Kako pa bo pri namiznikih, nihče ne ve.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Mah itak, da je primerjava čisto mimo. Pa saj po mojem je bilo vse skupaj mišljeno kot šala.
Drugače pa ...eh ja.. stari časi ... ;)
Samo za info: mac v tistih časih niti pod razno ni slovel po neki hudi hitrosti - po mojem upravičeno. Jaz sem recimo sto let nazaj nekaj časa delal srednješolske neumnosti (prooojekti) z Mac+, ampak na žalost sem fasal nerazširjeno 1MB verzijo + nek patetičen zunanji HDD. Stvari so definitivno imele nek "len" občutek - v glavnem sem uporabljal Think Pascal, ki je po mojem sicer precej zahtevnejši do hardvera kot kak editor. V istih časih sem imel tudi možnost na hitro mutit z razširjeno Amigo 500 (1 MB RAM in "sidecar" HDD). Kljub temu, da je takrat vse skupaj veljalo že za zastarelo (to je bilo 1991, mogoče 92 - ostali svet je že davno presedlal na 32 bitne PCje ali kak MacSE, A1200 ipd), je stroj letel kot sneta sekira! Isti procesor kot mac+.
Zelo smiselna primerjava, če imamo PC in na njem zagnan samo Word ali Excel.
Zdaj pa probajte na tistem starem MAC-u zagnat Word, Excel, nek program za glasbo (Winamp odpade, saj ni bilo mp3), spletni brskalnik, nek program za IM (IRC obstajal že takrat?) in še hkrati posnamite CD.
Če to vse naredite hkrati na novem PC-u , bo odzivnost v Word-u ostala praktično enaka.
Je pa po drugi strani tudi res da je Word postal "predel" v teh letih in bi lahko še vedno vsi uporabljali Word 97, ki pa se res dela neverjetno hitro
Bolj zanimiva bi bila primerjava kakšnih programov za obdelavo slik ali celo videa . Tam pa bi stari MAC pogrnil po celi črti.
Ta test dokazuje, da je znanje programiranja leta 1986 bilo na precej višji ravni, kot je sedaj. Takrat je folk, ki je pisal kodo dejansko razumel kaj dela, zdaj se s spominom in procesorskim časom dela kot svinja z mehom. Za vso packarijo, ki jo napackajo skupaj razne softlaboratorijske firme mora skrbeti izključno strojna oprema. Optimizacija (tista ta prava) je nekaj, kar so počeli tam v 80-ih na roke. Zdaj pa je proizvodnja avtomatizirana in nekoč cenjen poklic programerja je sedaj precenjen in ga lahko enačimo z delom za tekočim trakom. Ob tem je pomembno vedeti, da programiranje ni serijska proizvodnja preverjenega produkta. Le programerji se obnašajo, kot da je.
sam sem uporabnik računalnikov od PC-XT 4,77Mhz naprej imel sem praktično celo evolucijsko verigo nekoč lasti PC-XT 486 DX2 66 P 133 P 466 in sedaj XP2500+
in vam povem na starih računalnikih je word ali karkoli drugega teklo mnogo počasneje kot danes tečejo 100 ali 1000x obsežnejši progarmi na sedanjem kompu
tako da ne vem od kje avtorju zamisel da progarmi tečejo počasneje
že samo kopiranje giga velikega fajla je včasih vzelo praktično neskončno veliko časa
da ne govorim o minutnem ali dvominutnem odpiranju worda 2.0 na starih kompih
in štekanje ko je bilo v wordu narisanih malce več linij kot jih lahko preštejemo na prste ene roke
Za kar nekaj ljudi to drži, ni pa vedno res, da ljudje ne vejo, kaj delajo. Ročna optimizacija (tako kot so to včasih delali) se dandanes v večini primerov pač ne splača več. V enakem času, kot traja optimizacija ene funkcije, lahko dodaš vsaj 10 novih
Nekateri malo pretiravate. To, kar je napisal c00L3r je res. Danes z računalnikom počnemo še marsikaj drugega kot samo tipkamo plain text.
Meni je recimo zelo všeč, da lahko v Excelu 2007 z enim gumbom pogojno oblikujem tabelo. Še v prejšnji verziji bi za to porabil nekaj minut, v 20 let starih verzijah pa je verjetno večino takega dela potrebno opraviti na roke.
Samo en primer, kako inovativen softver odtehta malo slabšo odzivnost in visoke strojne zahteve.
Ce koga zanima videt to v zivo, je seveda lepo vabljen v Kiberpipin racunalniski muzej. Zal je lih Mac Plus prekinil sodelovanje z nami konec lanskega leta, tako da je postavljen v vitrino, namesto njega pa je v muzeju prizgan Mac SE. Za tiste, ki jih zanima, kako zgleda notranjost Maca Plus (brez enega ventilatorja, heh) - klik in celotna tehnicna dokumentacija / specifikacije - klik (PDF).
Skratka, nejeverniki pridite pogledat (Mac SE je konec koncev le 1 leto novejsi), kako zadeva v resnici deluje. :)
P.S. Tear_DR0P; pa ravno ti kvasis traparije, ct ct ct. :D
@JohanP, Spc: Darko ima prav. Ni opaziti, da bi sodobna programska oprema (razen (redko uporabljanih) izjem, seveda, te so vedno) počela stvari bistveno manj učinkovito, kot bi jih lahko. Kadar se to zgodi, obstaja tehten razlog -- programerji bi v to vložili več svojega časa, kot bi vsi uporabniki programa s tem privarčevali. Razlogov za enako hitro izvajanje današnje programske opreme na današnjih računalnikih je več: - uporabniški vmesnik -- to NI samo šminka, ampak tudi skrajša čas učenja uporabe (uporabnikov čas je dragocen, remember), - mnogo več funkcij, - mnogo bolj svobodne omejitve, pri katerih ostaja hitrost enaka (kot rečeno; danes lahko v urejevalniku besedila narišeš 2000 črt in bo vse delalo normalno; včasih bi po 20 črtah začelo delati počasi -- seveda sem si številke izmislil), - prevelika pričakovanja uporabnikov (tudi DOS se je dolgo nalagal, če si naložil tudi 'gonilnike' za omrežje in nekaj omrežnih servisov a'la file sharing; omrežje in vsi omrežni servisi pa so v sodobnih OS-ih praviloma vgrajeni v samo zasnovo in jedro sistema).
Glede zadnje alineje ... nisem še poskusil in tudi ne bom (ni časa), ampak a je kdo kje zasledil, koliko časa bi se bootal Linux, če bi mu (že v samem jedru ob prevajanju) izključil vse, kar se izključiti da, da bi bil po zmogljivosti čim bolj podoben DOSu? Mislim mrežo, grafiko itd., vse. Najbrž tudi na mašini izpred 15-20 let boot ne bi trajal veliko dlje od DOS-a. Pa je treba vedt, da je Linux sodoben večuporabniški in večopravilni sistem (tega se ne da izključit), DOS pa samo ... emm ... nič. Kar se zagona tiče, skupek parih TSRjev in ena lupina.
Amigo 500 (1 MB RAM in "sidecar" HDD). Kljub temu, da je takrat vse skupaj veljalo že za zastarelo (to je bilo 1991, mogoče 92 - ostali svet je že davno presedlal na 32 bitne PCje
Hočeš reči, "ostali svet je sanjal o 32-bitnih sistemih, ti pa si ga uporabljal", a ne ? Leta 1992 je namreč bilo na "naprednih" PC-jih "kak stisnem svoj program v 640 kbyte-ov RAM-a, čeprav ga imam 16 mega".
In ja, Mac je tudi bil bloatan in počasen, v primerjavi recimo z Amigo. Baje je emuliran Mac na Amigi laufal hitreje kot pravi Mac !
c00L3r:
Zdaj pa probajte na tistem starem MAC-u zagnat Word, Excel, nek program za glasbo (Winamp odpade, saj ni bilo mp3), spletni brskalnik, nek program za IM (IRC obstajal že takrat?) in še hkrati posnamite CD.
Na Mac-u težko, lažje na kakem "pravem" računalniku, recimo Amigi. S tem da Word-a in Excel-a ni bilo za Amigo ampak bi namesto njiju lahko kaki drugi podoben program uporabil, IRC še ni obstajal (so pa bli chati na BBS-ih in podobno), brskalnikov tudi ni bilo (še internet je bil v povojih), pekačev tudi ni bilo Si pa lahko namesti CD-ja "pekel" kako disketo. In je vse lepo delalo. Pod pogojem, da si imel dovolj RAM-a za vse pognane programe. Takrat je bil svinjsko drag.
Če to vse naredite hkrati na novem PC-u , bo odzivnost v Word-u ostala praktično enaka.
Ja, seveda. Če ti "slučajno" pekač "pade" v PIO način, niti slučajno ne bo ista odzivnost. Če pa še bolj slučajno Nero začne kuriti 100% CPU, za hec pa si še poveča prioriteto, pa odzivnosti sploh ne bo. Been there.
Matev:
tako da ne vem od kje avtorju zamisel da progarmi tečejo počasneje
Mogoče od tod, da je zadevo postavil na mizo, pognal in izmeril hitrost ???
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Kar se tiče optimizacije kode. S tega je potrebno gledat z 2 vidikov.
1.) Veliko, veliko je programerjev ki se nekako zajadrali v programiranje višjih programskih jezikov in nimajo (nočejo) met pojma od tem kako se izvorna koda prevede v izvedljivo kodo in kako se ta izvaja na procesorju. Potem taki programerji pišejo stvari ki imajo zahtevnost recimo n^2 namesto n. In potem vsak programer v par funkcijah to naredi in reče: "eh, saj to se ne bo tak pogosto klicalo..." ipd. Potem se pa takih funkcij nabere dovolj, da se začne cela aplikacija počasneje delovat.
2.) Če pa programer ve kaj dela, pa je nesmiselno v današnjih časih popravljat kodo na nivoju zbirnika (oz. jo celo tam pisat). To traja preprosto predolgo. Sodobni programski jeziki kot so Java in C# niti več ne omogočajo popravljana na zbirnem nivoju, ker se izvajajo v navideznih okoljih. Pri današnji kompleksnosti OS in vsega kar pride zraven moramo delat s naprej pripravljenimi gradniki, za katere vemo da delujejo in so 99,9% stestirani.
Zbirni jezik je na sodoben PC-u uporaben za računanje res procesorsko zahtavnih (ne preveč kompilciranih) algoritmov. Računanje praštevil bi lahko bil primer, kje bi se splačalo algoritem napisat v zbirniku.
Se strinjam, le pri 1. točki bi te popravil: ne gre za način prevajanja kode, ampak za to, kako deluje programskemu jeziku priložen API. Torej, zahtevnost tvojega algoritma se lahko po nepotrebnem asimptotično poveča, če za prioritetno vrsto uporabljaš neurejen seznam namesto kopice. (Poznavanje struktur in algoritmov torej JE pomembno, kljub temu, da so že implementirane.)
edit: Ampak prepričan sem, da tako pisci operacijskih sistemov kot pisci široko uporab(lja)nega softvera a'la (Microsoft/Open/K/...)Office s tem nimajo težav. Torej, kar se tiče asimptotične zahtevnosti algoritmov, današnji softver zagotovo ni slabši od starejšega.
2.) Če pa programer ve kaj dela, pa je nesmiselno v današnjih časih popravljat kodo na nivoju zbirnika (oz. jo celo tam pisat). To traja preprosto predolgo. Sodobni programski jeziki kot so Java in C# niti več ne omogočajo popravljana na zbirnem nivoju, ker se izvajajo v navideznih okoljih. Pri današnji kompleksnosti OS in vsega kar pride zraven moramo delat s naprej pripravljenimi gradniki, za katere vemo da delujejo in so 99,9% stestirani.
vsak kar se tiče jave in c# se motiš, aplikacije se izvajajo prav lepo native. pri omenjenih "okoljih" je VM specifikacija za translacijski model med jezikom in runtime enviromentom. prav lepo vidiš od obeh niti , stack heap , etc. tudi asm kodo.
noraguta, assemblerske kode, ki jo JVM na podlagi tvojega programa da procesorju, v normalnem toku procesa ne moreš spremeniti. Vsaj ni to nekaj, kar bi delal in v taki obliki (lahko) distribuiral. Medtem ko v svoj program, pisan v C-ju ali Delphiju, z lahkoto vključiš kose (od CPU in morda ostale arhitekture odvisne) zbirnika. Lahko tudi že preveden program predelaš. Če se (tudi jaz) motim, pa pokaži.
Modul lahko zlovdaš znova. Če je to po wrappana asm procedura nima veze(je pa lahko). Seveda to delaš z reflectinom ampak to je zaradi tipske tipske varnosti ne ker bi se zadeva izvajala na vm. Kolikor jaz razumem.
Matevzk, saj lahko napišeš svoj Java class s pomočjo JNI.
Nihče ni omenil kompatibilnosti s starimi programi. Včasih marsikak CPU tick vzame kompatibilnost. Windows imajo cel sistem za to, več si lahko preberete na blogu Alex Ionescota.
