» »

Največkrat citirani članki Wikipedije

Največkrat citirani članki Wikipedije

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

27 komentarjev

Brilko ::

Hvala google je vse kar lahka reče teta wikica. ;)

JurijTurnsek ::

Wikipedija je res blagoslov narodu, vam srčno priporočam, da se ji "pridružite"
http://www.slatnaskejta.com

Jan987 ::

jest mislim da je wikipedija zdej ratala en splošni imformator. če kdo kej ne ve gre ponavadi najprej pogledat v wikipedijo. Saj tako nekako sem opazil pri sošolcih. Pa tudi večino seminarskihnalog je pobranih od tam.

Pithlit ::

Kdor se preveč zanaša na Wikipeio se bo prej ali slej opekel. Vsebuje vse preveč napačnih in pomanjkljivih podatkov. Zaenkrat. Je pa povsem zanimivo branje. Kar se tiče popularnih zadevščin je pa tudi dovolj zanesljiva za občasno citiranje.

Zanesljiv vir informacij pa še ni... bo pa to nekoč postala. Ji manjka še kakšno leto zorenja...

Problem je pa čisto podoben učenju angleščine po šolah. Prijateljica je profesorica angleščine in svoje učence uči da je barva v angleščini "color"... ali pa središče "center", pa meter "meter". Wiki (večinoma) posreduje "pop-kulturo", ki jo njeni uporabniki (spet večinoma) vzamejo kot sveto. Profesorji pa to tolerirajo (vsaj sklepam po jani123-jevih besedah), kar spet še poslabša situacijo. V šolah bi moralo biti citiranje nepreverjenih virov kaznovano (in ja, wiki je trenutno točno to... nepreverjen vir).
Life is as complicated as we make it...

Matevžk ::

Se strinjam s Pithlitom, vsekakor je pa res zanimivo branje in morda prav dobra odskočna deska. Torej za iskanim pojmom pogooglaš in še na wikipedii odpreš vse linke. In potem med temi iščeš najbolj kredibilne ...
lp, Matevžk

BigWhale ::

Wiki je precej bolj zanesljiv vir informacij kot vecina tiskovin, ki dandanes izhaja.

snow ::

Pri nekaterih wiki člankih sem opazil, da podajajo tudi reference (ponavadi je šlo za dobre reference, v stilu člankov, knjig...) kar se mi zdi zelo dobro!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Izi ::

Skepticizem je pri nekaterih vse premočno vkoreninjen, ali ne Pithlit in Matevzk :D
Britannica, Columbia in podobne komercialne zadeve so podrobno pregledane in prav tako podrobno cenzurirane, da ne bi bile v nasprotju z trenutnimi trendi in politiko in v njih je tako marsikaj popravljeno, da se sklada z vladajočo politiko, prav tako pa so daleč prepočasne z vnašanjem novih spoznanj in so za seznanjanje z kakšno novotarijo popolnoma neuporabne.

Wikipedia je v nasprotju z njimi "ljudska" enciklopedija, ker lahko prav vsak v njo doda svoje znaje ali pa popravi morebitne napake.
Vsi ljudje, vse vedo. Torej več uporabnikov, več znanja bo v njej in prav kmalu bo lahko celotno človeško znanje shranjeno na enem mestu.
Če jo vsakodnevno pregleduje na milijone ljudi, je težko verjeti, da bi bilo v njej kaj napačnega, ker vsako morebitno napako bodo milijoni vendar takoj odkrili in popravili.

Skeptiki gonijo glede Wikipedie vedno isti argument o nezanesljivosti. Prav nikoli pa ni nikomur uspelo najti več kot ene napakice in še ta je bila potem v nekaj urah popravljena.

Si upam trditi, da je v lanskem letu Wikipedia prehitela po zanesljivosti prav vse komercialne enciklopedije, ki so letos tako postale popolnoma odveč in so obsojene na propad.

bozicek ::

Ze, ze
Lahko pa tudi tako pogledas. Ker ima pac vsak dostop lahko tudi vsak popravlja (no ne glih vsak po svoje ampak...)
Kot je bilo v primeru neki glede Amerike. Ko so polepsevali itd...
Isto bi lahko rekli recimo za Kitajsko. Lahko bi bilo tako, da namesto pred tankom ne bo stal student ampak kuzek. Pac banalen primer.

Po moje je tako ,da moras oboje kombinirati skupaj. Wiki, Britanico, Encarto itd...Zanasati se samo na eno je neumno
Darila letos samo za poredne

Pithlit ::

Skepticizem s tem nima veze. Niti prirejanje vsebin po trenutni politični situaciji. Niti to ne, da je Wiki bolj zanesljiva in ažurna od tiskovin. Zakaj?

Primer 1: Pišem diplomsko in kot vir navajam nek članek v Wikipediji (recimo Fusion). @ Wikipedia

Primer 2: Pišem diplomsko in kot vir navajam nek članek v Britannici (recimo Izdaja 1998/zvezek3/clanek-tapata).

V prvem primeru je diplomska odlično napisana in argumenti podkrepljeni z viri v članku... Profesor se odloči da bo vire vseeno preveril in odkrije, da so argumenti podkrepljeni z napačnimi viri. Diplomska je seveda polomija in jaz se odločim da bom preveril kje je napaka. In glej ga zlomka, nekdo je med časom pisanja diplomske in njenim preverjanjem podatke aktualiziral. Izgovarjam pa naj se na krivdo nekoga XY?

V drugem primeru je diplomska odlično napisana in argumenti podkrepljeni z viri v članku... Profesor se odloči da bo vire vseeno preveril in odkrije, da so argumenti podkrepljeni s pravilnimi viri glede na izdajo enciklopedije. Za napačne podatke je kriv torej izdajatelj enciklopedije.

Pa prosim ne me spet narobe razumet (Matevzk je štekal kaj hočem povedat). Wiki je špica zadeva za ljudske množice. Je tudi to res kar je BW povedal. Problem je le v tem, da se za kake resne zadeve človek ne more zanesti nanjo (oz. ne sme) ker nikoli ne veš, ali bo jutri članek še enak. Stvar je pač dinamična in kot taka je izrednega pomena kot odskočna deska za poglobljene raziskave. Če pa človek išče informacije tipa "kdaj se je rodil Nicholas Kim Coppola" potem pa ja, lahko brez vsakih zadržkov navajate Wiki kot zanesljiv vir.

Izi: kakšnih obskurnih podatkov ne pregleduje na miljone ljudi in ravno pri teh se bodo dogajale lumparije. Uprabnikov ima Wiki še vedno premalo, da bi lahko človek zaupal njej kot celoti. Če namreč v enciklopediji odkrijem par člankov, ki so napačni, ji ne morem 100% zaupat. Lahko ji zaupam le dokler potrjuje moje domneve oz. zaupam ji pri svareh, za katere vem, da jih vsak dan pregleduje kar nekaj ljudi. Torej "pop-kultura" (popularne stvari z vseh segmentov človeške družbe).
Life is as complicated as we make it...

JurijTurnsek ::

khm...citiranje Wikipedije se opravi drugače in sicer imaš na levi strani spodaj link za citiranje, ki citira tistoredakcijo, ki si jo ti prebiral, kar pomeni da bi tudi profesor videl isto, slediti bi moral linku...
http://www.slatnaskejta.com

Pithlit ::

kornholio: zaradi gozda ne vidiš dreves...
Life is as complicated as we make it...

snow ::

Pithlit

Ti ne znaš citirat internetnega vira, pa je sedaj wikipedia kriva. Ali pa kornholio mogoče? :\

In kar si izpostavil ni problem wikipedie, ampak kar vseh strani. Kot je omenil kornholio je wikipedia ubistvu boljša od večine, saj ima zgodovino popravkov, če sem prav razumel.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

MasterMind ::

Ponavadi imaš ti več virov in ne samo enega! Kot še drugo, Wikipedia je že sama po sebi nek agregat drugih člankov, zato že sama wikipedia kot vir ni dovolj! Že če uporabljaš katerokoli drugo enciklopedijo kot vir, moraš imeti zraven več dodatnih virov! (mogoče iz strokovnih revij ipd. ? )
Gentoo, KDE uporabnik.

Matevžk ::

je wikipedia ubistvu boljša od večine, saj ima zgodovino popravkov, če sem prav razumel

Ja, ima, pa še posamezne redakcije lahko primerjaš med sabo (da vidiš razlike).
In s pomočjo "vračanja na zgodovino" se tudi odpravijo vandalizmi ipd.
Seveda pa če je nek znanstveni članek priznane osebe objavljen na internetu, se verjetno ne bo spremenil, kajne? Saj nosi datum in vse ... če se bo pojavila nova verzija, bo tudi tu le dodana ob stari.

Vsekakor se mi zdi citiranje naključne strani veliko bolj sporno, kot citiranje Wikija ...

Mogoče boste rekl, da sm "se prefarbou" (zamenjov stran, ki jo zagovarjam), ampak Pithlit je mogoče res šel malo v ekstreme :D.
lp, Matevžk

Matevžk ::

Aja, snow, kar oglej si tisto zgodovino, saj ti ni treba biti prijavljen. Pojdi na naključno stran na wikiju in si oglej ... Klikni zavihek "history" ("zgodovina") na vrhu.
lp, Matevžk

Pithlit ::

Snow: Kriv sem si sam, ker poste pišem tako, da od bralca zahtevajo malo razmišljanja (zato me pa večina potem flejma, k se jim ne da razmišljat). Si pa pravilno ugotovil da to ni le problem Wikipedie ampak vseh strani (vključno z Wikipedio). Torej? Bo šlo 1+1... ?

Mastermind: se opravičujem ker sem grozno poenostavil primere... Beri zgornji odstavek. Če pa resno misliš, da bi šel nekdo pisat diplomsko na podlagi enega samega članka me pa, prosim, še malo poflejamaj.

Mimogrede, s tega problema bi se dalo lepo diplomsko spisat. Mogoče "Dinamične ali statične enciklopedije?"... Vsaka ima svoje pluse in minuse. Katera ima več plusov in manj minusov pa ni ravno preprosto vprašanje. Kot sem že povedal... za ljudske množice je zmagovalec Wikipedia... za to naše prerekanje pa tudi.

Matevzk: če hočem izpostavit probleme pa vsaj nekoga pripravit do tega da začne malček razmišljat s svojo glavo... ni druge ko da iz muhe nardim slona. Glede "prefarbanja" pa - ob konstruktivni debati je to en lep side-effect.
Life is as complicated as we make it...

snow ::

Ja jaz pa ti razlagam, da če wikipedio pravilno citiraš (ob naslovu članka ter url naslovu podaš tudi datum), potem ni problemov s profesorjem.

Dobri online viri pa so seveda online članki. Obstajajo tudi online revije, ki so zgolj online, pa še po SCI niso slabe.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Pithlit ::

Snow: in kako si to predstavljaš da bo profesor gledal? Skozi history? In se bo prebijal skozi uni diff? Dej si predstavljar enega profesorja zgodovine kako preverja takšne vire. Malo se je treba postavit tud v hlače neznalcev če se gremo splošne zadeve.

Seveda pa se od profesorjev tehnoloških ved pričakuje da bodo to rešili z levo roko... ampak lejga zlomka, niso vsi dovolj podkovani za razumevanje določenih stvari. Seveda pa tudi to, da moraš znati pravilno citirati ne govori ravno v prid sistemu. Sploh ne ko enkrat dejansko pogledaš v History pa vidiš da se članki dobesedno nenehno spreminjajo (en random članek, ki sem si ga ogledal med pisanjem tega posta je bil samo danes spremenjen 61 krat - 3 krat v časi, ki sem ga potreboval za spisat tole, od tega je 6 popravkov s strani antivandalbot-a). Moram torej poleg datuma dopisati tudi točen čas branja?

Trenutno ima sistem preveč pomanjkljivosti, da bi lahko bil učinkovito uporabljen v kočljivih situacijah. Svoje poklicne poti ne bi stavil na Wiki (ne vem če bi si kdo drug to upal)... V vsakdanjiku pa teh pomislekov nimam.

Dobri online viri pa so seveda online članki. Obstajajo tudi online revije, ki so zgolj online, pa še po SCI niso slabe. Torej se nekako strinjaš da vse skupaj ni ravno rožnato...
Life is as complicated as we make it...

Poldi112 ::

In koliko profesorjev misliš da preverja vire, če se jim vsebina zdi ok?
In zakaj bi se sekiral, če ga on ne zna preveriti. Mu pač pomagaš, mogoče celo shraniš stran in mu jo po potrebi pošlješ.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Martin Krpan ::

Kako leto nazaj sem bral da so mislim da angleži primerjali točnost podatkov v Brittanici ,Wikipediji in MS Encarti. Ugotovili so da je v Wikipediji najmanj napak.Presenetljivo kajne? V Encarti in Brittanici pa so tudi razlike glede na to za kateri trg je izdana. Se pravi da francoske izdaje malce lezejo v rit francozom ,nemške nemcem ....
Presenetljivo in vsaj zame tudi nedopustno.

gzibret ::

Glede citiranja internetnih virov je pravilno, da navedeš ne samo datum citata ampak tudi datum zadnje obnovitve strani. Nekaj v stilu:

Spletna stran Wikipedije, url: www.wikipwdia.com/krneki.html, nazadnje obnovljeno 1.1.2007, citirano 1.1.2007.
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

JurijTurnsek ::

nočem biti nesramen, ampak vsi ki komentirate citiranje Wikipedije tega zgleda še niste nikoli videli ali naredili in niti ne veste kako poteka...

prikaz: želel bi citirati Wikipedijino stran o evru...v ta napem klikne na povezavo Navedba članka URL strani je tu:
http://sl.wikipedia.org/w/index.php?tit...

na tej strani imate veliko različnih primerov citiranja, najbolj pomemben pa je tale URL: http://sl.wikipedia.org/w/index.php?tit...

ta URL predstavlja članek in kodo redakcije (zaporedno številko urejanja), ki je neodvisna od datuma, zato je navedba datuma pri navedku skoraj neobvezna...če bo bralec točno sledil temu linku bo videl ravno enako stvar, kot ste jo videli vi in to je vsa umetnost...

upam da sem vam pomaga pri vašem citiranju v prihodnje!
http://www.slatnaskejta.com

Pithlit ::

Poldi112: bil je primer... ker je večina folka kle šolarjev/dijakov/študentov sem pač dal primer ki naj bi jim bil najbolj domač (drageče pa... jaki profesor ki verjame šolarju na besedo...)

Kornholijo: Komaj sem našel un link za citiranje... Je pa to res precej bolje kot pregledovanje history. Še vedno pa mislim, da je vseeno bolje citirat eno tiskano enciklopedijo kot pa Wiki. Zaenkrat. Wiki pač še ni avtoriteta na tem področju.

AnS: Povsem odvisno od podatkov. Vsaj pomojem. Mogoče pa da sem eden redkih ki pogosto naletijo na napake... No. je pa tudi res, da nimam nobene druge enciklopedije s katero primerjat. Le da pri Britannici lahko s prstom pokažem na tega ki jih serje, pri Wikipediji pa ne.

Malo za tko, "izven" debate... ker očitno za marsikoga govorim marsovsko. Meni je Wikipedia odličen projekt, ki ga z veseljem uporabljam - z zdravo mero previdnosti seveda. Smo pa ljudje po naravi konzervativci. Tako tudi mislim da bi profesorji (ostanemo pač pri njih...) morali biti prvi, ki bi zavračali navajanje virov kot je Wikipedia. Preprosto zaradi možnosti zlorabe - saj ne da do zlorab prihaja tako zelo pogosto... ampak ko do njih pride so toliko bolj odmevne. Velja pa to za starejšo generacijo profesorjev. Zakaj to? Wikipedia predstavlja revolucijo na področju enciklopedij (tu se verjetno vsi strinjamo). Kolikor je meni znano pa do sedaj nobena revolucija ni prinesla pretiranih dobrot na kratki rok. Celo več slabih stvari prinašajo. Zato mislim, da so potrebni ljudje ki to zavirajo. Spet ne zavirajo v smislu samega razvoja in splošne uporabe... ampak zavirajo uporabo tega v "resne" namene. Naj se stvar spremeni iz revolucije v evolucijo. Naj Wiki lepo pridobi še ene 10x toliko uporabnikov z vseh slojev naše družbe. Naj pridobi ravno toliko več urednikov. Naj se njen sistem še malo izpopolni (da se res minimira vandalizme in podobne zadeve). Potem pa bo to alfa in omega enciklopedij. Čist banalen primer - poznam kar nekaj profesorjev, ki so tako konzervativni da niti računalnika ne bodo šli vklapljat. Pa tudi precej takih, ki bodo pozdravljali uporabu (tudi) Wikipedije.

(Da pa nebi pretiravali z mojim "prefarbanjem" si lahko prebere(mo)te še enkrat moj prvi post o zanašanju na Wiki... Se moram pa kar malček posuti s pepelom, ker so vse to že napisali kar na svoji strani - IMPORTANT NOTE: Most educators and professionals do not consider it appropriate to use tertiary sources such as encyclopedias as a sole source for any information — citing an encyclopedia as an important reference in footnotes or bibiliographies may result in censure or a failing grade. Wikipedia articles should be used for background information, as a reference for correct terminology and search terms, and as a starting point for further research.

As with any community-built reference, there is a possibility for error in Wikipedia's content — please check your facts against multiple sources and read our disclaimers for more information.
tako da bom z mojimi "neumnostimi" nehal. Me že po naravi rado zanese ko nekdo preveč hvali neko stvar.)
Life is as complicated as we make it...

JurijTurnsek ::

se strinjam, imam eno profesorico (predstonjico oddelka) ki z veseljem blati Wikipedijo s primerom izpred nekaj let, kar je v primeru tako hitro razvijajoče se strani res banalno...

naša naloga je da Wikipedijo naredimo legitimno....:D
http://www.slatnaskejta.com

kopernik ::

Če se prav spomnim, marsikje zahtevajo, da internetne vire sprintaš in daš zraven svojega dela. Poleg tega pa se zahteva tudi, da je virov po možnosti več in od tega čimmanj internetnih.

No, mogoče se je to zadnja leta kaj spremenilo in se bolj zaupa internetnim virom. Kakorkoli, dejansko se gre za zaupanje (kot pravi pithlit), ampak v tem ne vidim problema, saj vsak kolikor toliko prizadeven avtor najde vire na več različnih koncih.

CaqKa ::

>>> Zanesljiv vir informacij pa še ni... bo pa to nekoč postala. Ji manjka še kakšno leto zorenja...

Ravno zaradi tega ker stalno zori, do tega tvojega zorenja nebo nikoli prišla.
za to bodo potrebni dodatni človeški 'strokovni moderatorji'. ko bo dovolj velika populacija strokovnih recenzentov, ki bo wiki spremembe redno pregledovala takrat bo wiki zanesljiv. pogoj da v njo lahko piše vsak ni direkten pogoj za njeno kvaliteto. je pa direkten pogoj za njeno hitro rast. kakšno leto zorenja oziroma čakanja da jo bodo 'ljudje' začeli jemat bolj resno je utopično. prevelik arzenal površnih informacij je v dotoku glede na tiste preverjene vire. potem pa imaš dva tabora, ljudskega, ki pravi da je wiki zelo dober in znanstvenega ki pravi, da wikija niti najmanj ne priznavajo kot kredibilen vir iz principa ker ga ne preglejujejo strokovno (ne pa zaradi tega, ker bi dejansko bila slaba kvaliteta, kar kot smo že videli sploh ni res). z mojega stališča se bo moral dodat en sistem, ki bo jasno označil katera revizija je strokovno pregledana. ob vsem tem času pa zaradi velikega števila wiki kontributorjev ostaja dejstvo:

>>> Wiki je precej bolj zanesljiv vir informacij kot vecina tiskovin, ki dandanes izhaja.

in to dejstvo pa drži zaradi tega ker wiki kontributorji si ne obetajo denarja od tega projekta ampak vanj pišejo z srcem in z dobrim namenom za splošno javnost.

pitlih, ti pa če ne znaš uporabljat wikipedije zakaj ga sploh blatiš?
kako se tiskan vir citira si se naučil, a misliš da za wikipedijo pa bo to ostalo enako? NE, tako kot si se tam naučil citiranja se ga moreš še za wiki. totalno ignoriraš sistem ki so ga pri wikiju izdelali. izdelali so tuti bibtex predloge
Wikipedia:Citing Wikipedia - Wikipedia, the free encyclopedia

/edit: vem pa da je bila na slotechu tudi novica o direktni primerjavi kvalitetnosti člankov v britannici in wikipedii, ko so recenzenti ugotavljali napake v obeh. in neboš verjel ampak obe sta imeli pri tistih člankih približno isto število napačnih informacij, wikipedia resda nekaj več ampak to je zanemarljivo. samo žal nekak te novice sedaj ne najdem.

Wikipedia uvedla novo zaščito pred vandalizmom
Wikipedija kot orodje politične propagande
Wikipedia:Errors in the EncyclopĂŚdia Britannica that have been corrected in Wikipedia - Wikipedia, the free encyclopedia
Britannica Errors
Errors contained in reference books - Internet Accuracy Project
Wikipedia.org is more popular than... - Meta

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nenavadne okvare na podmorskih kablih na Bližnjem vzhodu

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
397013 (4020) MrStein
»

Web 2.0 (strani: 1 2 )

Oddelek: Izdelava spletišč
505046 (3566) Tody
»

Wikipedia uvedla novo zaščito pred vandalizmom

Oddelek: Novice / Varnost
436837 (5294) Dragi
»

Skupni imenovalec podjetij Sony ter Symantec: rootkit

Oddelek: Novice / Varnost
153901 (3269) Daedalus

Več podobnih tem