Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Slo-Tech - Proizvajalec orodja Turnitin, ki se uporablja za preverjanja avtentičnosti in izvirnosti pisnih del, torej za iskanje plagiatov, že leto dni ponuja tudi prepoznavanje z umetno inteligenco napisanih del. V tem času so pregledali 200 milijonov izdelkov in ugotovili, da jih ima kar desetina vsaj 20 odstotkov vsebine, ki je prepisana od umetne inteligence. Tri odstotke pa jih je v celoto - več kot 80-odstotno - napisala umetna inteligenca.

Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju...

Slo-Tech - V letošnjem vpisnem postopku na ameriške univerze je vroča beseda tapiserija (tapestry), ki so jo bodoči bruci množično uporabljali v esejih in motivacijskih pismih, piše Forbes. Letošnji vpisni postopek je prvi po množičnem razmahu orodij umetne inteligence, denimo ChatGPT, po katerih so kandidati kar planili. Še zlasti kandidati iz tujine z drugim maternim jezikom, ki torej ni angleščina, so si z njimi pomagali pri loščenju ali kar pisanju besedil.

Ko se je pojavil ChatGPT, so se uredniki, pisci in ostali mojstri pisane besede ustrašili, da bodo med prvimi na seznamu odpisanih. A zgodilo se je nekaj povsem drugega. Pojavilo se je povpraševanje po storitvi 'počlovečenja' besedila. Kot je povedala ena izmed ponudnic te storitve, se cene za popravke v računalniško generiranih esejih, da ti zvenijo bolj človeško, gibljejo od 15 do 150 dolarjev, odvisno od ponudnika, kakovosti in obsega dela.

Na Fiverrju podobne storitve ponuja več posameznikov, ki opažajo ponavljanje besed in...

Slo-Tech - Epilog je dobila bizarna zgodba izpred meseca dni, ko je odvetnik uporabil ChatGPT in na ameriško sodišče poslal povsem nesmiselno vlogo, v kateri je citiral več neobstoječih primerov. Ko so odvetniki nasprotne stranke to ugotovili in sodišče obvestili o zapletu, se je nepazljivi odvetnik sicer opravičil, sodišče pa je o nadaljnjih potezah še razmišljalo. Sedaj jih poznamo.

Zvezno sodišče je odločilo, da morajo nepazljiva odvetnika Steven Schwartz in Peter LoDuca in njuna pisarna Levidow, Levidow, & Oberman plačati 5000 dolarjev kazni. Eden izmed odvetnikov je vlogo napisal, drugi jo je namreč podpisal. Ob tem je sodnik Kevin Castel primer tudi zavrgel, ne le zaradi ChatGPT, temveč ker so bili argumenti dejansko neobstoječi. Hkrati pa morata oba odvetnika o tem pripetljaju obvestiti svojo stranko ter sodnike, katerih imena so navedli v vseh neobstoječih primerih.

Sodnik je ob tem dodal, da tovrstno početje trati čas in denar sodišč in drugih strank v postopkih. Hkrati negativno...

Slo-Tech - Microsoftova vključitev ChatGPT v Bing je v resnici spodletela podobno kot Googlov poizkus z Bardom, le da je javnost ni tako strogo sodila. Bing Chat je trenutno na voljo v beta verziji, ki je dostopna s povabilom in po krajšem čakanju, se namreč vede izrazito nenavadno. Microsoft ga je bil zato prisiljen pošteno pohabiti, dokler ga ne popravijo.

Njegovi nefiltrirani odzivi so bili milo rečeno bizarni. Uporabnikom je grozil, jim izpovedoval ljubezen, se spraševal o smislu svojega obstoja in podobno. Izkazalo se je, da so pogovori postajali čedalje bolj nenavadni, ko se je njihova dolžina povečevala. Bing Chat si za razliko od ChatGPT zapomni ves kontekst in skuša odgovarjati v skladu z njim. Hkrati je imel dostop do spleta, torej do aktualnih vsebin. Rezultat je bil nepričakovano buren.

Microsoft se je odločil ukrepati, zato so mu omejili odzive in ga bodo predelali. Za začetek so pogovore omejili na 50 replik dnevno (in pet v posameznem pogovoru) in mu prepovedali nekatere...

Slo-Tech - Po velikanskem uspehu jezikovnega modela ChatGPT so se novosti oklenili vsi večji igralci na tem področju. Ta teden je Microsoft že predstavil integracijo v svoj iskalnik Bing, ki se je leta neuspešno kosal z Googlom, sedaj pa je morda našel svojo nišo. ChatGPT v sodelovanju z Bingom omogoča enostavnejše iskanje, kjer z iskalnikom komuniciramo kot s človekom in mu postavljamo vprašanja. Novo sodelovanje ni presenetljivo, saj je Microsoft med večjimi vlagatelji v OpenAI, ki so napisali ChatGPT.

Sledil je Google, ki je s svojim konkurentom Bard zaostal za pričakovanji. V reklami je med drugim Bard dejal, da je teleskop James Webb poskrbel za prvi posnetek eksoplaneta, kar še zdaleč ne drži, saj so prvi posnetki že iz leta 2004. Ko se je spodrsljaj razširil po spletu, so delnice podjetja padle za 10 odstotkov. Seveda razlog ni zgolj en spodrsljaj - spomnimo, da je Windows 98 med uradno predstavitvijo Plug and Play pokazal modri zaslon - temveč Googlov zaostanek na tem področju. Sredi...

Slo-Tech - Google se je pošteno ustrašil prihodnosti, ki jo slikajo veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Potem ko je ChatGPT povzročil preplah v podjetju, so sedaj hitro napovedali svojo različico. Le nekaj dni po prvih špekulacijah je kar izvršni direktor Sundar Pichai V blogu zapisal, da pripravljajo eksperimentalno pogovorno umetno inteligenco. Že danes je na voljo v zaprtem krogu preizkuševalcev, v prihodnjih tednih pa naj bi jo pokazali širnemu svetu. Tako hitra napoved in splavitev storitev, ki jo reklamira sam izvršni direktor, podkrepljuje navedbe, da je v Googlu panika. Konkurenca, zlasti Microsoft, namreč že s pridom uporablja ChatGPT, ki so ga integrirali kar v Bing (ni še dostopen).

Novi pomočnik oziroma sogovornik se bo imenoval Bard in bo kakor ChatGPT na voljo brezplačno. Uporabljal bo rezultate s spleta, v čemer bo torej različen od ChatGPT, ki se je treniral na njih, a nato nima več dostopa do interneta, zato so njegovi odgovori zgodovinsko omejeni najpozneje na leto...

Slo-Tech - Pustimo vnemar pomisleke o uporabnostih in nevarnostih velikih jezikovnih modelov (LLM), med katerimi je najbolj znan ChatGPT, a vseeno je marsikdaj koristno vedeti, ali so napisali kakšno besedilo ali ne. Raziskovalci na Stanfordu so zato izdelali orodje DetectGPT, ki počne točno to. Za posamezno besedil oceni, kako verjetno je njegov avtor ChatGPT. Podrobnosti pojasnjujejo v znanstvenem rokopisu, v laični obliki pa na Twitterju. Delujoč primerek še ni na voljo javnosti, bo pa kmalu, so obljubili.

Podobna orodja že obstajajo, a to pot so uporabili zanimiv pristop, ki ne potrebuje posebnega urjenja. Ker imajo namreč dostop do orodja samega, torej do ChatGPT, lahko uporabijo kar to. Za sestavek, katerega avtentičnost želijo ugotoviti, izdelajo več manjših variacij, v katerih spreminjajo posamezne dele. Potem izračunajo log-porazdelitveno funkcijo in preverijo, kje na njej ležijo te modifikacije. Če imajo te nižjo vrednost od prvotnega sestavka, torej je slednji na delu z negativno...

Slo-Tech - Čeprav se zdi, da je ChatGPT nenadoma revolucionarno spremenil nastajanje besedil in storil, se to ni zgodilo čez noč niti ni edini. Nekateri strokovnjaki, denimo vodja umetne inteligenci pri Meti Yann LeCun, poudarjajo, da gre za lep paket, a ni nič pretresljivega, česar ni bi znali narediti tudi drugod. Podobno počnejo tudi Meta, Google in številna zagonska podjetja, dodaja.

To je sicer res, a dokler izdelek ni dostopen javnosti, težko spremeni svet. Zato se javnost največ ukvarja s ChatGPT, ki je pač dostopen sleherniku. Na sloviti univerzi Stanford imajo podobne težave kot po vseh šolah v svetu, saj so študentje začeli množično uporabljati ChatGPT. Nekateri profesorji so že prilagodili svoje predmete novi tehnologiji, prilagodili so se tudi študentje. Njegove uporabe še niso opredelili v disciplinskih pravilih, se bo pa to kmalu zgodilo. Ena izmed anket je namreč pokazala, da je vsaj 17 odstotkov študentov uporabljalo ChatGPT pri opravljanju študijskih obveznosti. Večina ga je...

Slo-Tech - Strahovi, da je brezplačnost storitve ChatGPT nevzdržna, se niso v celoti potrdili, a vseeno dobiva plačljivo verzijo. OpenAI je sporočil, da bo odslej na voljo tudi naročnina, ki bo stala 42 dolarjev mesečno in bo omogočala nekaj bonbončkov, ki pa naj ne bi bili bistveni. Zagotavljajo namreč, da bo tudi brezplačna verzija še vedno dobivala nadgradnje in da njena funkcionalnost ne bo okrnjena.

Ob plačilu naročnine bomo dobili prioritetno obravnavo zahtevkov, kar z drugimi besedami pomeni, da bo storitev delovala tudi ob velikem navalu, ko bodo morali običajni uporabniki čakati dlje ali pa sploh ne bodo mogli zraven. To pomeni tudi hitrejši odziv. Obljubljajo še prioriteto pri dostopu do novih funkcionalnosti, torej bodo na voljo prej. Povpraševanje pa naj bi bilo tako veliko, da je moral OpenAI pripraviti seznam, na katerega se lahko bodoči naročniki vpišejo in počakajo na povabilo.

Medtem ko se OpenAI ukvarja z razvojem in monetizacijo ter opazovalci navdušeno spremljajo nove...

Slo-Tech - Čudenje sveta nad zmožnostmi sogovornika ChatGPT ne jenja, temveč ljudje iščejo nove načine uporabe. ChatGPT se je uradno prebil tudi med znanstvenike ali pa vsaj soavtorje znanstvenih prispevkov, saj so se pojavili že štirje članki oziroma rokopisi, kjer so raziskovalci pri pisanju uporabili ChatGPT in ga tudi navedli med soavtorji. Jasnih pravil na tem področju še ni, zato bodo morali uredniki, založniki in raziskovalci stakniti glave in ugotoviti, kako regulirati novo tehnologijo. Od novembra, ko je postala javno dostopna, jo namreč lahko uporablja kdorkoli.

Kot veliki jezikovni model in napreden algoritem strojnega učenja se je ChatGPT naučil iz ogromnih količin besedil na internetu. Rezultat je prepričljivo posnemanje človeškega jezika, a o globljem razumevanju ne moremo govoriti, saj se ChatGPT brez težave tudi zlaže ali odgovori popolne neumnosti. Medtem ko so njegovi eseji za šolsko rabo videti prepričljivi, je v znanosti trenutno žgoče vprašanje, kako in v kolikšni meri...

Slo-Tech - Orodje ChatGPT je zgolj najnovejši in najenostavnejši pripomoček za ustvarjanje besedil z umetno inteligenco, a tehnologija se že dlje časa plazi med nas. Na tehnološkem spletnem portalu CNET so na primer od novembra izvajali eksperiment, ki je pokazal na njeno uporabnost. Nekatere članke s področja osebnih financ je pisala umetna inteligenca, uredniki so jih le preverili, uredili in popravili faktografske napake, pa se ni nihče pritožil. Tak primer je članek o Zelleju ali o obrestnoobrestnem računu.

Kot je pojasnil odgovorni urednik, so se od nekdaj zavzemali za preizkušanje tehnologij in ločevanje neupravičenega navdušenja od dejanske uporabnosti. V preteklosti je bilo tehnologij, ki so jim napovedali prevzem sveta, že precej: glasovni pomočniki, obogatena resničnost, metaverzum itd. Zato so se odločili, da preverijo, ali je ChatGPT še en tak primer.

Doslej so objavili 75 člankov, ki jih je pretežno napisala umetna inteligenca. Sami uporabljajo izraz pomagala, ker je moral...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...

Slo-Tech - V New Yorku so se odločili na šolskih omrežjih in napravah blokirati dostop do orodja ChatGPT. Za blokado so se odločili zaradi negativnih vplivov na učenje ter pomislekov glede varnosti in resničnosti vsebin, ki jih ChatGPT podaja. Dodali so, da ChatGPT lahko podaja hitre in preproste odgovore na vprašanja, a ne omogoča razvoja kritičnega mišljenja in sposobnosti analitičnega mišljenja, ki sta ključna za dober šolski rezultat in kasnejši uspeh v življenju. Dostop bo omogočen le po zaprosilu, če se prosilec ukvarja s študijem umetne inteligence.

Ko se je ChatGPT odprl javnosti, so učitelji in učenci hitro ugotovili, da so njegovi eseji zelo prepričljivi. Nekateri bolj katastrofični zapisi so napovedovali kar konec poučevanja angleščine, kot ga poznamo. Tako hudo verjetno ne bo, a ChatGPT se v celoti ne bo možno izogniti. Četudi bo blokiran na šolskih omrežjih in napravah, je še vedno dostopen na mobilnih omrežjih, na domačih računalnikih in povsod drugod. Podobni pomisleki so bili...

Slo-Tech - OpenAI, ki je letos izdal generativno umetno inteligenco kot pomočnika za besedila (ChatGPT) in slike (DALL-E), je pripravil tudi orodje za 3-D modeliranje. Imenuje se Point-E in sicer ni najboljše orodje pod soncem, je pa za dva velikostna razreda hitrejše od konkurenčnih izdelkov. Vendarle pa je uporaba Point-E nekoliko bolj zapletena kot DALL-E in ChatGPT, saj nima spletnega vmesnika. Kodo moramo namestiti na računalnik in pognati s Pythonom.

Point-E je namenjen ustvarjanju 3D objektov iz preprostega besedna opisa (prompt), v čemer je podoben starejšim bratom. Umetna inteligenca zna povezati model, ki iz besedila ustvari podobo, in model, ki iz podobe ustvari 3-D model. Čeprav rezultati niso popolni, je uporaba enostavna in hitra. Za posamezen model potrebujemo minuto ali dve, odvisno od grafične kartice. Nekaj podobnega zna tudi Googlov DreamFusion, a je ta počasnejši in potratnejši.

Rezultati Point-E so "oblaki" kroglic ali točk, skratka množica diskretnih točk v prostoru,...

openai.com - Prejšnji teden je svoj pogovorni algoritem predstavil tudi OpenAI. ChatGPT je osnovan na jezikovnem modelu GPT-3, uporabniki pa so ga kljub vgrajenim varovalkam že sprovocirali v izgovarjanje vsakovrstnih neumnosti.

Fiasko računalniške sogovornice Tay je očitno pozabljen, kajti letos so velikani s področja strojnega učenja preporodili javno preizkušanje chatbotov, torej pogovornih algoritmov. Po Meti in Googlu so se sedaj opogumili tudi pri OpenAIju in predstavili ChatGPT, pogovornega bota, ki je seveda osnovan na njihovem proslavljenem velikem jezikovnem modelu GPT-3. Bot je na voljo prosto in trenutno tudi še brez oglasov, zato ga je v le nekaj dneh že preizkusilo milijon ljudi, ni pa še jasno, kako dolgo bo tako dostopen, ker vodja družbe Sam Altman pravi, da so cene procesiranja visoke. ChatGPT je deklarirano še za odtenek zmogljivejši od konkurentov; in sicer zato, ker so klasičnemu receptu botov na osnovi velikih jezikovnih modelov - se pravi popolnjevanju teksta z...

theguardian.com - V Googlu so svojega raziskovalca strojne inteligence Blaka Lemoina poslali na plačan dopust, ker je pričel javno opozarjati, da naj bi njihov pogovorni algoritem LaMDA dosegel neko sorto zavesti. Dogodek je znova spodbudil živahno razpravo o tem, če in kdaj utegnejo strojno učeni algoritmi postati neločljivi od človeških sogovornikov.

Na lansko pomlad so pri Googlu pokazali svoj pogovorni strojni algoritem LaMDA, ki je po domače povedano nekakšna različica GPT-3, usmerjena v pogovore. S takšnimi algoritmi namerava podjetje predvsem izboljšati chat bote za pomoč uporabnikom, naročanje in druge podobne storitve. V okviru razvoja imajo tudi oddelek Responsible AI, ki skozi mukotrpne preizkuse preverja, ali se v modele nemara kje zaredijo rasistične nečednosti, diskriminatorni vzorci in podobne tegobe. Eden od inženirjev oddelka je tudi Blake Lemoine, ki je z Lambdo preživel zadnjih šest mesecev - in očitno prišel do zaključka, da se pomenkuje z inteligentno entiteto - oziroma takšno,...

Axios - Strojni algoritem za pisanje besedil GPT-3 - naslednik razvpitega GPT-2, ki si ga laboratorij OpenAI sprva menda ni upal spustiti v divjino - je prešel v fazo polodprtega javnega testiranja. Preizkuševalci so večjidel navdušeni, a zadeva še vedno kaže jasne omejitve trenutne generacije takšnih algoritmov.

Lanskega februarja je ena najbolj izpostavljenih razvojnih hiš za strojno učene algoritme, OpenAI, pokazala GPT-2, strojno inteligenco za pisanje prepričljivih besedil. Inženirji so takrat populistično dejali, da bi bilo program "tvegano ga kar tako spustiti iz laboratorijskih soban", zainteresirana javnost pa je seveda ugibala, ali gre za marketinško puhlico ali realne nevarnosti. GPT-2 je bil nedvomno korak naprej, saj je v nekaterih primerih izpisal srhljivo prepričljive skupke teksta, obenem pa je bila OpenAI takrat zares še neprofitna firma. Toda tekom lanskega leta se je situacija spremenila: družba se je usmerila v komercialne vode in v ta namen ustanovila tržno podružnico...