Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

Slo-Tech - Čez manj kot mesec dni izide nova verzija Mirosoftovega operacijskega sistema, zato so verzije na kanalu Insider že zelo blizu končne. Zadnja inačica (build) je imela nenavadno težavo, saj se orodna vrstica, namizje in nekaj drugih ključnih komponent ni naložilo. Microsoft je hitro objavil navodila, kako lahko iz Task Managerja vstopimo v Urejevalnik registra in odpravimo težavo, s čimer pa se zgodba ni zaključila. Podrobna analiza je namreč odkrila, da je za težave kriva - reklama.

Da, v Windows 11 bodo prisotne reklame. Zadnja težava je koreninila v IrisService, ki je del Windows Spotlighta. To je del namizja Bing, ki prikazuje datum, promocije, predloge, namige in tudi reklame. Težave torej ni povzročila kakšna posodobitev, ki bi jo Windows Update naložil samodejno, temveč reklama za Microsoft Teams. To pa razkriva dve veliki težavi, ki ju ima Windows 11. Prva je ta, da neumorno prioritizira lastne aplikacije in storitve, česar smo se navadili tudi že v Windows 10. Druga težava...

Reuters - V Rusiji je začel veljati zakon, ki od upravljavcev družbenih omrežij zahteva, da v državi odprejo podružnice. V nasprotnem primeru grozijo globe in prepovedi oglaševanja. Zakon velja za družbena omrežja, ki delujejo v Rusiji, kar pomeni, da imajo vsaj 500.000 obiskovalcev iz Rusije dnevno. Podjetja morajo prit Roskomnadzorju registrirati osebni račun.

V Rusiji že več let poizkušajo trdo nadzorovati družbena omrežja. Leta 2019 sprejeli zakon, ki od prodajalcev pametnih telefonov zahteva, da nanje prednamestijo ruske aplikacije. V preteklosti je Kremelj že obtoževal družbena omrežja, da sodelujejo pri organizaciji ilegalnih protestov in shodov. Več družbenih omrežij so tudi oglobili, ker niso (dovolj hitro) odstranila vsebin, ki so po mnenju ruskih oblasti nezakonite. Ta teden se je v Rusiji začel nov postopek zoper Google zaradi suma kršitve zakonodaje o osebnih podatkih. Twitter in Facebook nove zakonodaje nista komentirala.

Slo-Tech - Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A...

Slo-Tech - Težko pričakovano zaslišanje direktorjev Googla, Facebooka in Twitterja pred Kongresom v četrtek ni postreglo s konkretnimi odgovori. Glavni akterji Sundar Pichai, Mark Zuckerberg in Jack Dorsey so bili v svojih odgovorih še manj oprijemljivi kot oktobra. Medtem ko so politiki želeli na vsaj nekatera vprašanja slišati jasne odgovore z da ali ne, so se direktorji izogibali jasnim odgovorom. Po petih urah predstave za javnost je bil rezultat frustrirani člani odbora, ki so se - to je treba priznati - na zaslišanje pripravili in prišli z dobrimi vprašanji, in vznevoljeni direktorji, ki pa so si oddahnili.

To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri...

Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Slo-Tech - V raziskavi informiranosti je Pew Research Center ugotovil, da skoraj petina Američanov večino informacij in novic dobi na družbenih omrežjih. Ti ljudje so bolj izpostavljeni neresnicam in nepreverjenim trditvam, so še ugotovili. Največ Američanov, to je slaba polovica, sicer informacije dobi s televizije.

Gre za rezultate metaštudije, ki je preverila izsledke več analiz iz obdobja med oktobrom 2019 in junijem 2020. Glede virov novic so na prvem mestu različne televizije (45 odstotkov), sledijo pa novičarske spletne strani (25 odstotkov), družbena omrežja (18), radio (8) in tiskani mediji (3). Razčlemba po starosti je pokazala, da so za 48 odstotkov mladih (18-29 let starosti) družbena omrežja glavni vir informacij. Srednja generacija se zanaša v glavnem na spletne strani novinarskih hiš in radio, starejši pa na televizijo.

Izkazalo pa se je, da so družbena omrežja slab vir informacij. Kdor jih uporablja kot glavni vir informacij, ima v povprečju slabše znanje o letošnjih...

Slo-Tech - Veliko raziskav je že nakazalo na korelacijo med uporabo družbenih omrežij in slabim počutjem, nova raziskava pa to prepričanje še podkrepljuje. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji v novi številki Journal of Social and Clinical Psychology poročajo o dokazih, da uporaba družbenih omrežij ne le korelira, temveč povzroča depresijo.

Opazovali so skupino 143 študentov z univerze, ki so bili uporabniki Facebooka, Instagrama in Snapchata. Po tednu spremljanja njihovega stanja so jih razdelili v dve skupini. Prva je morala omejiti uporabo družbenih omrežij na 10 minut dnevno, druga skupina pa je lahko nadaljevala po starem. V naslednjih treh tednih so opazili statistično pomembne razlike v osamljenosti in depresivnosti. Prva...