Intel - Prejšnji teden so pri Intelu pokazali tretjo generacijo UI procesorja Gaudi, s katerim želijo izkoristiti trenutek, ko na tržišču vlada pomanjkanje tovrstnih čipov.

Nvidia trenutno žanje sadove uspešnega dolgoročnega načrtovanja na področju pospeševalnikov strojnega učenja, toda na tržišču vendarle vlada pomanjkanje takšnih čipov. GPTji in sorodni veliki jezikovni modeli potrebujejo na desettisoče procesorjev, kot so A100 in H100, kar ponuja priložnost tekmecem, kot sta AMD s serijo Instinct ter Intel. Modri tabor eno vejo tehnologije razvija na grafičnem in strežniškem oddelku, z megačipi, kot je Ponte Vecchio. Toda razvoj superračunalniških platform je počasen in zahteven - tako se je podjetje denimo lani odločilo, da prekine razvoj naslednika Ponte Vecchia, Rialto Bridga, in se usmeri neposredno na generacijo zatem, Falcon Shores v letu 2025. To pomeni, da podjetje iz tega naslova ne more hitro pripraviti izdelkov, s katerimi bi odgovorilo na trenutne tržne potrebe. Toda Intel...

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Intel - Pri Intelu so na konferenci ISC oznanili naslednika GPGPU arhitekture Ponte Vecchio - to bo Rialto Bridge, toda kaj dosti o njem niso povedali.

V Intelu si trenutno še vedno dajejo opravka s sestavljanjem superračunalnika Aurora, ki naj bi ga pognali še letos in ki bo nosil 54.000 procesorjev Ponte Vecchio, kar je najnovejša GPGPU arhitektura iz modrega tabora. Pri nameri, da bi napravili prvi eksaflopni superračunalnik, so jih pri AMDju z napravo Frontier nedavno malce prehiteli, toda večna tekma se nadaljuje, kajti na superračunalniški konferenci ISC 2022 v Hamburgu je bil na redu naslednik Ponte Vecchia, ki tudi nosi ime italijanskega mostu, tokrat Rialta. Prispel naj bi ne prej kot koncem prihodnjega leta, precej verjetneje pa še pozneje. O njem žal prav veliko še ne vemo; namesto 128 računskih enot v PV jih bo nosil 160, verjetno bo uporabljal pomnilnik HBM3 in bo napravljen tudi v za generacijo novejših proizvodnih procesih. Ponte Vecchio je čip, v katerem je Intel združil...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

AMD - V AMDju so pokazali svojo bržkone najbolj ambiciozno serijo izdelkov za superračunalnike doslej, linijo GPGPU čipov Instinct MI200, na arhitekturi CDNA2, ki bo jedro prvega ameriškega eksaflopnega superračunalnika, Frontier.

Nvidia se je v preteklem desetletju s teslami in sorodnimi izdelki dobro utrdila na področju grafičnih čipov za splošno računanje (GPGPU) za oblak ter superračunalnike. Toda oba glavna procesorska tekmeca, Intel in AMD, se vztrajno dvigata. Prvi prihaja na prizorišče s čipi Ponte Vecchio, ki so osnova nastajajočega superračunalnika Aurora. AMD pa je po vzoru grafične arhitekture RDNA2 za domače uporabnike, kjer je Nvidio že skoraj dohitel, sedaj predstavil CDNA2, s katero namerava hoditi tekmecu v zelje še v superračunalniškem, oziroma strežniškem segmentu. Na tej zasnovi so zgrajeni izdelki z nalepko Instinct MI200, ki bodo na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta; že sedaj pa podjetje z njimi izpolnjuje naročilo za ameriško ministrstvo za energetiko, ki v...

Slo-Tech - Včeraj so v Mariboru na svečanosti otvorili prvi del nastajajočega superračunalnika HPC RIVR, ki nastaja v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, v njem pa sodelujeta še Institut informacijskih znanosti (IZUM) in novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), bo na koncu postavil celoten superračunalniški sistem, ki se bo v svetovnem merilu (na lestvici Top 500) uvrščal med 20. in 40. mesto. Kot pogodbeni partnerji sodelujejo vse inštitucije, ki so članice SLING-a, torej tudi ostale univerze, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ARSO, ARNES in nekaj drugih partnerjev.

Prvi del HPC RIVR-ja ima zmogljivost 244 teraflops in je namenjen razvoju in preizkušanji in programski rešitev, da bo končni izdelek nared po meri za raziskovalce iz različnih ved, ki imajo zelo različna znanja, zahteve in potrebe. Nekatere simulacije terjajo veliko procesorske moči, drugod je ozko grlo skladiščenje podatkov,...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...

AnandTech - Pri Intelu so na letošnjem srečanju z vlagatelji razložili, kako nameravajo izdelovati čipe do leta 2023. Tema je še posebno zanimiva zaradi preteklih Intelovih težav z 10-nanometrsko proizvodnjo in podjetje posledično načrtuje kopico notranjih optimizacijskih faz tako za 10- kot 7-nanometrski proces.

Pred davnimi šestimi leti nam je Intel optimistično obljubljal prve čipe na 10-nanometrski tehnologiji že za leto 2016, toda njihova množična proizvodnja je v resnici zaživela šele letos. V firmi zresnjeno priznavajo, da je bil načrt prezapleten, saj je vključeval preveč nepreverjenih pristopov; posledično so bili cilji razvojnih ekip preslabo definirani in proces pomanjkljivo voden. Menijo, da so se iz polomije naučili dovolj, da bo prehod na 7 nanometrov...

Slo-Tech - Intel je po dolgem čakanju končno jasno napovedal, kdaj lahko pričakujemo računalnike z 10-nm procesorji. Litografija, ki bi po prvih načrtih morala med kupce že leta 2015, bo za množično rabo nared za božično nakupovalno obdobje prihodnje leto. Do predstavitev prvih modelov imamo torej še vsaj leto.

Intel je seveda že izdelal procesor v 10-nm tehnologiji, a gre za en sam šibak model. Intel Core i3-8121U najdemo v enem samem modelu prenosnikov, in sicer v Lenovo Ideapad 330. Kako težavna je izdelava 10-nm čipov, priča tudi dejstvo, da omenjeni procesor nima vgrajenega grafičnega čipa, kar je v i3 sicer običaj. Ostali procesorji, ki imajo iziti letos, bodo vsi izboljšave na 14-nm litografiji - Whiskey Lake in Amber Lake. Za več čipov v 10 nm bo treba počakati do sredine prihodnjega...

Fudzilla - Qualcomm je danes skupaj s Samsungom napovedal svoj novi SoC Snapdragon 835, ki bo prvi zgrajen v 10-nm tehnologiji. S tem so razkrili skrivnost minulega meseca, ko smo izvedeli le, da je Samsung začel proizvajati prvi 10-nm SoC. Tedaj smo predvidevali, da gre za kakšen Samsungov lasten procesor Exynos, a se je sedaj izkazalo, da to ne drži. Samsung je tedaj začel proizvajati Qualcommov Snapdragon 835 s proizvodnim procesom 10LPE FinFET, s čimer prevzema laskavi naslov prvega 10-nm SoC, ki bo prišel na prodajne police že v začaetku prihodnjega leta. To sta potrdila Keith Kressin iz Qualcomma in Jong Shik Yoon iz Samsunga. Intel se s svojimi 10-nm čipi (Cannon Lake seveda ni SoC) trudi že nekaj časa in jih pričakujemo...

Slo-Tech - IBM je v sodelovanju z GlobalFoundries, Samsungom in newyorško univerzo SUNY izdelal prvi delujoč čip v 7-nm tehnologiji. Izdelali so ga v raziskovalni tovarni v newyorškem Albanyju, kjer delajo s 300-mm rezinami. Trenutno so komercialno dostopni čipi, ki so zgrajeni v 14-nm tehnologiji, zelo blizu pa je tudi 10-nm, ki je po mnenju proizvajalcev skrajni domet trenutne tehnologije. Za 7 nm je bilo treba uporabiti nekaj trikov, ki nove čipe razlikujejo od trenutnih FinFET-ov. Pri tem velja že takoj na začetku zapisati, da je do komercialne rabe 7-nm čipov še vsaj dve leti.

Pomembna razlika je material, iz katerega so kanali tranzistorjev. Namesto silicija so uporabili zlitino silicija in germanija, ki ima boljše...

ComputerWorld - Toshiba je sporočila, da začenja proizvajati 3D-pomnilnik V-NAND flash, ki bo imel tranzistorje vertikalno naložene v 48 slojih. V posameznem bodo shranili dva bita podatkov (MLC), kar jim bo omogočilo izdelavo čipov s kapaciteto 128 Gb. S tem resno konkurirajo Samsungu, ki je lani jeseni predstavil 32-slojni flash. Toshiba je prvo tehnologijo na svetu, ki omogoča nanizati 48 slojev, poimenovala BiCS.

Bistvena razlika je v številu bitov v celici. Medtem ko je Samsung tja stlačil tri (TLC), se je Toshiba odločila za dva. To pomeni, da v obeh primerih čip shrani 128 Gb, a imajo Toshibini čipi nekaj prednosti, zlasti zanesljivost, dolgoživost ter tudi hitrost. Proizvajali jih bodo v tovarni številka dve v mestu Yokkaichi,...