Slo-Tech - Pred natanko štirimi leti smo ugotavljali, da navdušenje nad osebno genomiko počasi jenja. Storitve, ki so jih opravljala podjetja 23andMe, Ancestry.com, GEDMatch in podobna, imajo namreč vgrajeno slabost. Človekov DNK je nespremenljiv, zato je vsakdo njihova stranka kvečjemu enkrat. Razvoj zdravil pa je povsem drugo področje, kjer so potrebni vložki gigantski. Ker rezultati kakšnih večjih medicinskih prebojev niso dali, pa se številni nikoli ne odločijo zanje. 23andMe, ki je bilo nekoč eno najbolj obetavnih zagonskih podjetij, počasi izgublja tla pod nogami.

Ko je podjetje leta 2021 začelo kotirati na borzi, je bilo nekaj časa vredno celo več kot šest milijard dolarjev. Danes je podjetje vredno 356 milijonov dolarjev. Delnica je izgubila več kot 95 odstotkov vrednosti in je pristala med penny stocks, saj trenutno kotira pri 75 centih. Direktorica Anne Wojcicki, ki je bila nekoč milijarderka, je že dolgo le še milijonarka (Forbes je lani ocenil, da ima pod palcem 270 milijonov...

Slo-Tech - Kot v slabi distopiji se bere včerajšnje priznanje ponudnikov storitve za genetsko testiranje 23andMe, da na nezakonitih internetnih forumih krožijo osebni podatki njihovih uporabnikov. Po trditvah anonimnih hekerjev, ki jih ponujajo na forumih, gre za podatke več milijonov uporabnikov (ocene segajo od sedem do 20 milijonov). Podatki vključujejo oceno izvora, fenotip, zdravstvene podatke, fotografije, identifikacijske podatke in drugo. Gre za informacije, ki jih 23andMe pridobi z analizo DNK iz vzorcev sline, ki jih posredujejo uporabniki.

Vesti o odtujitvi podatkov so na splet curljale že v torek, 23andMe pa jih je potrdil šele včeraj. Trdijo, da ni šlo za hekerski vdor, temveč za postrganje. Neznani napadalci naj bi na drugih storitvah nekako pridobili prijavne podatke posameznih uporabnikov, ki so bili enaki kot za 23andMe. Praksa recikliranja gesel je dokazano nevarna, o čemer smo že večkrat pisali. Nato naj bi napadalci izkoristili prijavo in s 23andMe pretočili te podatke....

Buzzfeednews - Uporabniki priljubljene spletne strani za iskanje sorodnikov in gradnjo družinskega drevesa GEDMatch prek vzorcev DNK so ta teden prejeli neprijetno sporočilo, da je bilo več kot milijon naloženih profilov DNK dostopnih vsem (tudi policiji, čeprav so predhodno to možnost izrecno izključevali). Dva dni pozneje je sledil ribarski (phishing) attack na podobno stran MyHeritage, kjer so napadalci ciljali uporabnike z elektronskimi naslovi, ki so jih spoznali v prvem vdoru.

V podjetju Verogen, ki je lani decembra kupilo GEDMatch (GEDMatch je sicer pot začel kot odprtokodna baza), so v izjavi za javnost pojasnili, da se je 19. julija zgodil vdor v njihov strežnik. Napadalci so po vdoru ponastavili varnostne nastavitve vseh profilov, ki so jih nastavili na globalno vidne. To pomeni, da so bili približno tri ure profili vidni vsem uporabnikom. Tudi uporabniki, ki so izrecno označili, da njihovi profili ne smejo biti dostopni organom pregona (ki jih uporabljajo na primer iskanju storilcev...

CNBC - V podjetju za osebno genomiko 23andMe so bili prisiljeni odpustiti sto zaposlenih, kar pomeni, da jim ni uspelo rešiti problema upadanja povpraševanja po njihovih storitvah analiziranja dednine.

Storitve osebne genomike vključujejo bodisi posameznikovo nalaganje sekvenciranega genoma v oblak bodisi pošiljanje brisov ustne sluznice po pošti, nakar analizo napravijo v podjetju. Družbe, kot so 23andMe, Ancestry.com in GEDMatch na ta način običajno ponujajo iskanje sorodstvenih vezi ter našega izvora; se pravi - gre za moderno risanje družinskega drevesa. Toda še posebej razvpite so postale predlani, ko so s pomočjo njihovih zbirk dednih podatkov polovili lepo bero hudih zločincev, nekatere po več desetletjih. Koncem leta 2018 so se kompleti za jemanje vzorcev prodajali kot vroče žemljice in policijski preiskovalci so si meli roke, saj je kazalo, da kmalu ne bo več zločinca, ki v oblaku ne bi imel genomskih podatkov bližnjega sorodnika.

Toda že v začetku lanskega leta se je prodaja

New Scientist - V podjetju 23andMe, kjer ponujajo storitve testiranja našega dednega materiala z namenom iskanja prednikov in podobnega, so na podlagi tako zgrajene banke genomov uspeli razviti tudi prvo zdravilo in ga prodati španskemu farmacevtskemu podjetju Almirall.

23andMe sodi v skupino tistih firm za osebno genomiko, ki nam na dom pošljejo komplet za jemanje brisa ustne sluznice, nakar iz njega s sekvenciranjem genskega materiala doženejo na primer, da je bil eden od naših prapradedkov z Nove Zelandije. Toda v podjetju so imeli že od začetka s tako nabranimi podatki veliko višje cilje od svetovanja o sorodstvu - nameravali so jih uporabiti tudi za razvoj zdravil. Ob pošiljanju paketa z brisi nazaj imamo namreč možnost odkljukati okence, ki 23andMe dovoli uporabiti naše podatke v ta namen; od prek 10 milijonov uporabnikov naj bi jih kar štiri petine na to tudi res pristalo. Razvoj učinkovin firma počne tako v lastni režiji, v oddelku Therapeutics, kakor v sodelovanju s farmacevtskimi...

Technology Review - Floridski preiskovalec je s sodnim nalogom pridobil poln dostop do baze DNK podatkov GEDmatch, čeprav naj bi njen pravilnik omogočal uporabnikom, da svojih naloženih genetskih informacij ne dajo na razpolago organom pregona.

Komercialno brskanje po dednih informacijah je v tem desetletju doživelo eksploziven razcvet. Podjetja, kot sta 23andMe in Ancestry.com, so prodrla z rodoslovnimi storitvami, ki iz našega zaporedja DNK (bolj ali manj uspešno) sklepajo o našem izvoru in na tej osnovi denimo iščejo izgubljene sorodnike. Posebno razvpita so postala po tem, ko so začeli njihove podatke uporabljati policijski in zasebni preiskovalci ter na ta način polovili že kar nekaj hujših zločincev - enostavno tako, da so z ostanki dednine na prizoriščih zločinov našli njihove sorodnike, ki so svoje genetske podatke odložili v katero od omenjenih bank. Ljudi, ki so v iskanju izvora, sorodnikov ali česa drugega uporabili takšne servise, ni malo: do sredine letošnjega leta jih je bilo že preko...

The New York Times - V ZDA se v zadnjih tednih in mesecih vrstijo preboji v starih policijskih primerih, kjer leta ali desetletja niso odkrili morilcev. Sveže informacije prihajajo iz internetnih storitev za raziskovanje družinskega drevesa, kamor lahko ljudje naložijo svojo DNK. Z analizo DNK ni mogoče zgolj potrditi ali ovreči istovetnost storilca, temveč je mogoče z visoko verjetnostjo odkriti tudi njegove sorodnike. Medtem ko si morilec verjetno ne bo dal določiti svojega DNK komercialnim ponudnikom in rezultate naložiti v splet, lahko to stori kakšna njegova sestra, bratranec ali mrzli stric. In včasih to zadostuje.

V središču pozornosti je stran GEDMatch, kamor lahko naložimo svoj genetski zapis, ki ga lahko poceni naročimo pri...

Slo-Tech - Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si, je stara modrost. Podobne glave pač tičijo skupaj in doslej je veljalo, da med seboj družijo ljudje s podobnimi interesi, prepričanji, vrednotami in značajskimi lastnostmi - tudi na Facebooku. Raziskava Univerze Yale in Univerze v Kaliforniji pa odkriva, da se ljudje družijo, ker imajo podoben DNK.

Ljudje med vsemi živimi bitji tvorijo najkompleksnejše družbene strukture, še posebej značilne pa so povezave med ljudmi, ki ne sodijo v kategorijo partner ali sorodstvo. Teh, recimo jim prijateljstvo, naklonjenost ali zavezništvo, v tolikšni meri ne vzpostavljajo nobene živali. Vprašanje, s katerim so se ukvarjali v raziskavi, ni, zakaj ljudje sklepamo te povezave, saj je razlogov za to več in so dobro poznani (v končni fazi imamo od njih pač...

Slo-Tech - V Sloveniji so policijska pooblastila za odvzem in hrambo DNK praktično neomejena, smo pisali prejšnji teden. Tega v prihajajoči noveli Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L) oz. novem Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP) vlada ne misli spreminjati, čeprav Informacijski pooblaščenec, Vrhovno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice menijo, da bi bile spremembe nujne.

Obenem vlada oziroma Ministrstvo za notranje zadeve menita, da potrebujejo kvečjemu še več pooblastil. To zelo radi utemeljujejo s širokimi pooblastili organov pregona v tujini. Takšno stališče so v začetku...

The Telegraph - Žal se izkaže, da goreča želja policije po brezmejnem zbiranju in hrambi DNK profilov ni edini problem s tem tipom dokaza; še bistveno hujša je izjemno visoka kredibilnost, ko jo celotni pravosodni sistem pripisuje ujemanju DNK profila, npr. ujemanju vzorca epitelnih tkiv pod nohti žrtve z vzorcem, ki so ga prej ali po bili odvzeli osumljencu. Ujemanje je namreč zgolj posredni dokaz, ki ne pove nič drugega kot to, da so bile osumljenčeve celice nekako prisotne na kraju kaznivega dejanja. To pa še ne pomeni, da je storilec dejanje nujno tudi storil. Njegov DNK se je lahko tam znašel zgolj po nesrečnem slučaju, lahko je bil podtaknjen, lahko je prišlo do naknadne kontaminacije, lahko so se navsezadnje zmotili delavci v...

Slo-Tech - Veliko smo že rekli o obsežnem zbiranju in rabi digitalnih sledi (telefončkarji, internetarji, taki ljudje), zdaj pa še malo o bioloških sledeh, to je teh, ki jih tudi brez telefona v žepu vedno nosimo s sabo.

O tem smo nazadnje pisali julija, v novici o sveži noveli zakona o kazenskem postopku, ZKP-L. Takrat smo ob branju predloga Ministrstva za pravosodje in javno upravo izrazili pomisleke nad več vprašljivimi "administrativnimi poenostavitvami" v škodo osumljenca, predvsem pa negodovali nad kvečjemu površinsko omejitvijo policijskega pooblastila za odvzem brisa ustne sluznice, iz katerega se potem izdela DNK profil (2. in 3. odst. 149. čl. veljavnega ZKP; v povezavi s členi 60 - 64. ZPol). Po trenutno veljavni...