Slo-Tech - Po velikem električnem mrku oktobra lani je zahodni del Kube vključno s prestolnico spet v temi. Velik del omrežja je izpadel v petek ob 20.15 po lokalnem času (danes ob 1.15 po srednjeevropskem času), ko se je izklopila ena izmed razdelilnih postaj. Po izpadu postaje Diezmero v prestolnici je sledila kaskadna odpoved preobremenjenih postaj in povezav, zaradi česar je večji del otoka brez električne energije.

Tudi danes zjutraj, torej okrog poldneva po našem času, so kubanske elektrarne proizvajale le 225 MW oziroma okoli 10 odstotkov potrebne energije. Številne province imajo tudi svoja omrežja, ki sedaj zagotavljajo energijo bolnišnicam in drugim kritičnim porabnikom.

V drugi polovici lanskega leta so bili na Kubi trije večji izpadi električne energije, izmed katerih sta dva trajala več dni. V državi tudi zaradi ameriških sankcij pustoši najhujša gospodarska kriza v zadnjih treh desetletjih, težave pa povzroča tudi nestanovitna dobava nafte iz Venezuele. Kubanske elektrarne...

Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.

V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni...

Slo-Tech - Danes je Nemčija iz omrežja izključila še zadnje tri jedrske elektrarne (Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland), ki so delovale v državi. S tem se je zaključil desetletje trajajoč prehod z jedrske energije na alternative, ki ga je formalno začela resolucija zveznega parlamenta 30. junija 2011. To je bila neposredna posledica nesreče v japonski Fukušimi, kjer se je zaradi cunamija ter izpada električnega omrežja in generatorjev v tamkajšnjih reaktorjih temperatura povišala do ravni, ki je povzročila tri eksplozije vodika, ki pri povišanih temperaturah nastaja v reakciji med cirkonijem in vodo.

Prizadevanja za odstop od jedrske energije so se v Nemčiji začela že na prelomu tisočletja, a se je javno mnenje v to smer nagnilo šele po Fukušimi, pri čemer pa še zdaleč ni bilo enotno. Zadnjim trem jedrskim elektrarnam so novembra lani izredno podaljšali delovanje še do 15. aprila 2023. Njihova proizvodnja energije je v Nemčiji obsegala šest odstotkov, ki jih bo treba sedaj nadomestiti. Pred...

Slo-Tech - V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje...

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....

Slo-Tech - Dve leti po prvem dnevu, ko je Velika Britanija zmogla 24 ur preživeti brez proizvodnje elektrike s termoelektrarnami na premog, je dosežek raztegnila na cel teden. Britanska National Grid je potrdila, da v zadnjih 168 urah niso proizvajali električne energije s termoelektrarnami na premog. Nazadnje se je tak dosežek zgodil leta 1882. Dodali so, da pričakujejo, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih takšna obdobja še pogostejša in daljša. Dosedanji rekord je znašal 90 ur, in sicer med letošnjo veliko nočjo.

Zadnjo termoelektrarno na premog so odklopili 1. maja ob 13.24 po lokalnem času in odtlej je niso več potrebovali. Velika Britanija je sicer že pred štirimi leti napovedala, da bo do leta 2025 zaprla vse termoelektrarne na premog. Trenutno so...

The Wall Street Journal - Ob sprejetju kjotskega protokola leta 1997 je bil ladijski promet izvzet iz omejitev za izpuste ogljikovega dioksida in tako je ostalo do danes, vključno s pariškim dogovorom. Ladijski promet dandanes ustvari dva odstotka vseh izpustov CO₂, a bi se brez nadzora ta delež močno povečal. V študiji za Evropsko komisijo so raziskovalci izračunali, da bo brez regulacije do leta 2050 ladijski promet predstavljal 17 odstotkov, letalski promet pa 22 odstotkov vseh izpustov CO₂. Leta 2012 je bil njun kumulativni delež 3-4 odstotke. Nadaljnji problem predstavljajo druga onesnažila, ki jih ladje brizgajo v ozračje v mednarodnih vodah. Tedaj njihovi motorji uporabljajo slabo rafinirano gorivo, ki ima veliko zlasti žveplovih primesi. Ladje so zato eni...

Slo-Tech - V Nemčiji so prehod k obnovljivim virom električne energije vzeli zelo resno in v zadnjih dveh desetletjih vanje investirali skoraj 200 milijard evrov. Lani so iz vetrnih elektrarn pridobili 12 odstotkov vse električne energije, iz sončnih elektrarn pa skoraj šest odstotkov. To pa prinaša določene probleme, saj proizvodnja teh elektrarn niha z vremenom in ni v harmoniji s potrebami. Zato se zgodi, da cene električne energije strmoglavijo v negativne vrednosti.

Med božičnimi prazniki se je v Nemčiji ponovno zgodilo, da so porabniki prejeli plačilo za porabo večjih količin električne energije. Na borzi EPEX Spot so v nedeljo in na božični dan cene vztrajale v negativnih vrednostih, k...

Slo-Tech - Medtem ko je boj proti premogu v polnem zagonu v številnih državah, saj njegova uporaba ni problematična le z vidika izpustov ogljikovega dioksida, temveč tudi ali predvsem trdnih delcev, sta nafta in kurilno olje za zdaj še bistveno manj pod drobnogledom. Nekatera mesta se sicer spogledujejo s prepovedjo vožnje dizelskih avtomobilov v mestih, sedaj pa je Norveška napovedala, da bo do leta 2020 prepovedala uporabo kurilnega olja za ogrevanje. Norveška je per capita največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina izven Bližnjega vzhoda.

Norveški okoljski minister Vidar Helgesenlaid je dejal, da bodo morali ljudje, ki se grejejo s kurilnim oljem, do leta 2020 poiskati alternative. Ukrep...

Slo-Tech - Velika Britanija je petek preživela kot prvi dan po dveh stoletjih, ko ni pridobila nič električne energije iz premoga, je sporočil tamkajšnji National Grid. West Burton je bila še edina termoelektrarna na premog, ki je do četrtka delovala, potem pa so jo odklopili od omrežja. To pomeni, da so v soboto ob polnoči lahko razglasili, da je Velika Britanija 24 ur delovala brez elektrike iz termoelektrarn na premog.

Velika Britanija počasi postaja neodvisna od premoga in je v letu 2016 že imela večurna obdobja, ko ni uporabljala elektrike iz tega vira. Še leta 2015 je iz premoga proizvedla okrog 23 odstotkov vse električne energije, lani pa le še devet. Do leta 2025 bodo trajno zaprli vse termoelektrarne na premog, a so že sedaj precej blizu temu dosežku. V britanskem Greenpeaceu so seveda...

Nature - Drugi reaktor Jedrske elektrarne Otok treh milj v Pensilvaniji je 27. marca 1979 normalno obratoval s 97 odstotki nazivne moči, medtem ko je bil prvi reaktor ugasnjen zaradi menjave izrabljenega jedrskega goriva. V noči na 28. marec pa se je zaradi zaporedja mehanskih in človeških napak sredica delno stopila. V okolico je ušel manjši del radioaktivnih plinov in radioaktivnega joda. Izpusti zdravja prebivalstva niso bistveno ogrozili, saj je bilo dva milijona ljudi v okolici izpostavljeno radioaktivni dozi 14 µSv, kar je približno dvakrat manj od obsevanja pri rentgenskem slikanju. Tudi različne študije, ki so jih opravili po nesreči, niso odkrile statistično značilnega...

Guardian - Kot smo poročali minuli teden, je na določenih letih z Bližnjega vzhoda v ZDA in Veliko Britanijo začel veljati poseben varnostni režim, zato potniki elektronskih naprav, ki so večje od pametnega telefona, ne smejo imeti več v ročni prtljagi. Ukrep, ki je namenjen varnosti, je dvignil precej prahu. Viri blizu varnostnih služb razkrivajo, da je razlog več odkritih načrtov, kako na letala pritihotapiti razstrelivo. Gre za več različnih primerov, ne en sam incident.

Kot piše The Guardian, naj bi imeli napadalci izdelane zelo dobre ponaredke iPadov, v katerih je bil skrit eksploziv. V preteklosti so poizkušali razstrelivo tihotapiti v čevljih in spodnjem perilu, sedaj pa naj bi bili moderni lažni iPadi. Ostale podrobnosti o...

Slo-Tech - Finska bo verjetno postala prva država na svetu, ki bo prepovedala uporabo premoga kot energenta za pridobivanje električne energije. V državi, kjer delež premoga v proizvodnji električne energije že vrsto pada in trenutno znaša 7 odstotkov, bodo termoelektrarne zaprli do leta 2030. Finsko ministrstvo za gospodarstvo bo predlog v parlamentarno obravnavo poslalo konec meseca, o njem pa bodo glasovali prihodnje leto.

Na Finskem sicer raba obnovljivih virov energije raste, a še vedno 40 odstotkov elektrike pridobijo iz fosilnih goriv, 27 odstotkov pa iz lesne biomase. Slednja je obnovljivi vir, a okoljsko vseeno problematičen, ker pri izgorevanju nastajajo škodljivi trdni delci in različni strupeni primarni...

Slo-Tech - Velika Britanija bo postala prva gospodarska velesila, ki se bo v celoti odpovedala proizvodnji električne energije s termoelektrarnami na premog. Zaradi geografskih omejitev v nasprotju z državami kontinentalne Evrope Velika Britanija uvozi izjemno malo električne energije, in sicer nekaj iz Irske in Francije, torej ne moremo reči, da bodo goljufali z uvozom elektrike iz termoelektrarn. Britanska ministrica, pristojna za energetiko, Amber Rudd, je danes v uradni izjavi napovedala zaprtje vseh termoelektrarn na premog na Otoku do leta 2025. Do leta 2050 pa želijo izpuste ogljikovega dioksida znižati za 80 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990.

Dejala je, da je "perverzno", da še vedno v tolikšni meri uporabljamo najbolj umazano med...

BBC - Dobili smo odgovor na vprašanje, ali se lahko razvita država, ki tretjino električno energije pridobi iz jedrskih elektrarn, odpove jedrski energiji. Japonska je pred katastrofalno jedrsko nesrečo v Fukušimi pred štirimi leti načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, da bi z njimi skupno pokrili 40 odstotkov vseh japonskih potreb po elektriki. Zaradi potresa, ki mu je sledil tsunami, je odpovedal hladilni sistem, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.

Japonska je leta 2012 ugasnila vse jedrske reaktorje in bila odtlej - razen krajšega vmesnega obdobja - brez jedrske energije. To je povzročilo milijardne stroške in dvig emisij toplogrednih plinov, saj so morali zagnati stare termoelektrarne na uvoženi...

BBC - Po lanski jedrski nesreči v Fukušimi so se po svetu vnovič predramili nasprotniki nuklearne energije in v več državah od vlad odločno terjali zaprtje jedrskih elektrarn. Prva je popustila Nemčija, ki je obljubila zaprtje vseh svojih nukleark v naslednjih 10 letih, kmalu pa se ji je pridružila še Belgija. Japonci, ki jih je nesreča najbolj prizadela, niso bili tako vihravi, ampak bodo zadnji jedrski reaktor ustavili šele danes - in še to, vsaj uradno, le začasno.

Takoj po nesreči so na Japonskem začeli ugašati vse delujoče jedrske reaktorje v sklopu rednih vzdrževalnih del in dodatnih varnostnih testiranj. S tem želijo preprečiti ponovitev Fukušime, saj morajo reaktorji prestati strožje standarde odpornosti na potrese in tsunamije. Nekaj reaktorjev je že bilo...

Reuters - Prva in najpomembnejša izmed držav, ki so po jedrski nesreči v Fukušimi napovedale zaprtje svojih nuklearnih elektrarn, je bila Nemčija. Ta je maja objavila, da bodo do leta 2020 zaprli vse delujoče jedrske elektrarne. Nemčijo bo to postavilo pred precejšen izziv, saj so lani pred začetkom zapiranja (ki je bilo najprej začasno, maja letos pa je torej postalo trajno), nuklearne elektrarne v Nemčiji pokrivale 23 odstotkov vseh potreb po električni energiji. V tej skupini držav se ji bo pridružila še Belgija, ki je v nedeljo napovedala zaprtje svojih nukleark do leta 2025.

Belgija ima trenutno dve delujoči jedrski elektrarni, ki sta postavljeni v mestih Doel in Tihange. Prva ima štiri reaktorje, druga pa tri, skupno pa pokrivata...

The New York Times - Ko je konec maja pod vtisom nesreče v Fukušimi Nemčija napovedala zaprtje vseh jedrskih elektrarn do konca leta 2020, smo vest sprejeli z zdravo mero skepse. Odločitev je bila politična in ne ekonomska, saj so nemške jedrske elektrarne pokrivale 23 odstotkov vseh potreb po električni energiji v tej državi. Sčasoma je sicer postalo jasno, da Merklova misli povsem resno. Sedaj pa je še toliko bolj zanimiva odločitev nemškega giganta Siemensa, da ne bodo več gradili jedrskih elektrarn, marveč se bodo osredotočili na proizvodnjo opreme (kot so recimo parne turbine), ki imajo tudi druge funkcije uporabe. O tej potezi se je špekuliralo že nekaj časa, sedaj pa jo je Siemens udejanjil.

Siemens je zgradil...

TG Daily - Avstralija se je očitno odločila, da potrebuje tehnološko revolucijo, saj bodo po izboljšanih internetnih povezavah postali še bolj zeleni z izgradnjo največje solarne elektrarne na svetu. V teh časih je korak smiseln, sploh ob podatku, da kar 80 % vse električne energije Avstralija dobi iz premoga, obenem pa ga tudi največ izvozi. Obenem se je Avstralija kot 81. pridružila agenciji International Renewable Energy Agency (Mednarodna Agencija za Obnovljive Vire), ki je bila ustanovljena januarja. Elektrarna, ki bo sestavljena iz štirih delov, naj bi kar potrojila proizvodnjo električne energije v primerjavi s trenutno največjo, kalifornijsko elektrarno v puščavi Mojave. Dva dela kompleksa...