»

Nobelova nagrajenka umaknila znanstveni članek

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

20 komentarjev

Adobe bo s strojim učenjem razkrinkaval goljufive podobe

vir: CNET
CNET - Moč lažnih novic, katerih pomemben del so lahko tudi obdelane fotografije, že nekaj časa zbuja zaskrbljenost, zlasti, ker se te s pomočjo družabnih medijev lahko razširijo kot požar. Še huje je, če se pomotoma ali celo namenoma znajdejo na straneh resnih medijev, kot se je v preteklosti tudi že kdaj primerilo.

Adobe je eno tistih podjetij, ki sicer mastno služi z orodji za spreminjanje fotorealnosti, a nedavno so se s pomočjo strokovnjakov Univerze v Marylandu vendarle lotili protiorožja, ki s pomočjo umetne pameti razkrinka tako početje. In to precej hitreje kot človeški forenziki.

Najpogostejše zvijače, ki se jih poslužujejo mojstri obdelave slik, so združevanje delov več različnih podob, pa kloniranje, kjer določen del slike preprosto večkrat...

11 komentarjev

Umik najpomembnejše študije o sredozemski kuhinji: ni dokazov, da olivno olje zmanjšuje verjetnost srčno-žilnih obolenj

Slo-Tech - Pred petimi leti je v ugledni reviji New England Journal of Medicine izšla ena najpomembnejših raziskav o prehrani (PREDIMED), ki je dokončno ustoličila sredozemsko kuhinjo z olivnim oljem kot enega ključnih dejavnikov za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Pet let pozneje so raziskovalci po ponovni analizi podatkov ugotovili, da ni nobenih dokazov za trditev, da sredozemska kuhinja z olivnim oljem povzroča znižanje verjetnosti za nastanek teh bolezni. Odločili so se za najbolj drastično potezo in članek umaknili. V novem članku, ki na novo analizira iste podatke, govorijo le še o korelaciji, ne pa o vzročni zvezi.

Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob....

83 komentarjev

Google RAISR: povečevanje ločljivosti fotografij nove generacije

Google - Eno izmed najbolj znanih in očitnih pretiravanj v televizijskih serijah je povečevanje ločljivosti posnetkov varnostnih kamer, ko naposled detektivi v odblesku od avtomobilske karoserije zagledajo podobo osumljenca. Resničnost je precej bolj klavrna, saj je ločljivost številnih fotografij in videoposnetkov slaba, metode za njeno izboljšavo pa vse prej kot navdušujoče. Ločljivost že povečajo, a rezultat je običajno dobesedno meglen. Sliši se kot idealen poligon za strojno učenje, kjer je Google med najboljšimi na svetu. Sloves so vnovič upravičili.

Google je že minuli teden predstavil metodo za povečevanje ločljivosti fotografij, ki so jo poimenovali RAISR (Rapid and Accurate Image Super-Resolution). Svoje sisteme za strojno učenje so trenirali na dveh kompletih podatkov - enkrat s fotografijami visoke ločljivosti in...

28 komentarjev

Večina ekonomskih člankov neponovljiva

Business Insider - Temelj znanstvenih raziskav je ponovljivost, najsi gre za zmožnost ponovitve in rezultatov poizkusa ali pa vsaj rezultatov iz zbranih surovih podatkov z isto metodologijo, kadar poizkusa ni mogoče ponoviti. Znanost ima svoje probleme, ki so po navadi posledica malomarnosti ali cel namernega ravnanja avtorjev. Narašča število umaknjenih člankov, ker so v njih neresnični podatki ali popolne neumnosti. Velike ponareditve odmevnih rezultatov so sorazmerno redke in imajo resne posledice, pri vseh teh nepravilnosti pa gre za manjši del člankov - velika večina je še vedno povsem resničnih in ponovljivih.

To pot je ponovno pod drobnogledom ekonomija, ki nam je dala eno najbolj razvpitih afer, ko sta Carmen...

29 komentarjev

Guardian: Whisper ni sledil uporabnikom

Guardian - Oktobra lani je Guardian objavil krajšo serijo člankov, v katerih so razkrivali domnevne kršitve zasebnosti aplikacije Whisper. Gre za aplikacijo za mobilne telefone, ki omogočajo anonimno objavljanje šepetov - fotografij z dodanim tekstom. Guardian je sedaj večino navedb umaknil in objavil daljše opravičilo.

Poudarili so, da je Whisper spremembe politike zasebnosti začel pripravljati že...

1 komentar

Najbolj citirani članki v znanosti so biokemijski

vir: Nature
Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

0 komentarjev

Drugi epilog prevare z matičnimi celicami samomor soavtorja, preoblikovanje oddelka RIKEN-a in objava korespondence

Yoshiki Sasai

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

4 komentarji

Hud vihar v RIKEN-u zaradi lažnih objav o matičnih celicah

Teruo Kishi je vodil odbor za reforme.

vir: Science Blog
Science Blog - Letošnja zgodba o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic z izpostavitvijo neugodnim pogojem, ki se je izkazala za veliko prevaro, bo imela resnejši epilog, kot smo pričakovali. Medtem ko so najprej sankcije grozile le avtorici prispevka in mogoče ostalim sodelujočim, bo RIKEN zaprl in reorganiziral celoten oddelek, so sporočili na novinarski konferenci v Tokiu.

RIKEN je največji japonski inštitut za raziskave na področju STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki zaposluje več kot 3000 ljudi (to je približno trikrat več kot Inštitut Jožef Stefan) na sedmih lokacijah na Japonskem. Eden izmed oddelkov je tudi Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB), kjer je...

13 komentarjev

Epilog letošnje prevare o pripravi matičnih celic

Obokata umika članka.

vir: Nature
Science Blog - Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da...

7 komentarjev

Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

4 komentarji

Odkrili 120 lažnih znanstvenih člankov

vir: Nature
Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

12 komentarjev

Revolucionarna metoda za pripravo matičnih celic

Mišji zarodek z vbrizganimi matičnimi celicami.

Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

4 komentarji

Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

12 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2012

John Gurdon in Shinya Yamanaka

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad in tradicionalno je prva Nobelova nagrada za medicino. Letošnjo nagrado prejmeta britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice, je danes objavila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem morejo diferencirati v celice poljubnega tkiva.

...

9 komentarjev

Delež umaknjenih znanstvenih člankov zaradi prevar narašča

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,

27 komentarjev