TorrentFreak - Najbolj vroča knjiga v ZDA ta hip je zagotovo The Room Where It Happened, spisal jo je John Bolton, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa in bo uradno izšla jutri. Zlasti je vročico stopnjevala v zraku viseča prepoved izida, ki jo je zaradi prestreljenosti z zaupnimi informacijami zahtevala ameriška vlada.

Minulo soboto je zvezno sodišče razsodilo, da knjiga vendarle sme med bralce. V obrazložitvi sodbe je sicer zapisano, da z izidom postavljajo na kocko nacionalno varnost, a da bi bila kakršnakoli prepoved nesmiselna, saj je maček že davno ušel iz vreče. Knjigo je namreč že prebralo nekaj recenzentov in novinarjev, zato statusa quo po mnenju sodnika ni več mogoče vzpostaviti. Kar je še huje, knjiga se je brž znašla na spletu, eden prvih jo je objavil portal za objavo pobeglih skrivnosti, Distributed Denial of Secrets, čigar strežnik je nato pokleknil zaradi števila zahtevkov za prenos 37 MB velike e-knjige. Sledilo je deljenje prek bolj diskretnih storitev,...

Slo-Tech - Ameriški senat je s 65 glasovi za in 34 proti za šest let podaljšal veljavnost 702. člena zakona FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki ureja prisluškovalna programa Prism in Upstream, katerih obseg je leta 2013 razgalil Edward Snowden. Predstavniški dom je podaljšanje odobril že minuli teden z 256 glasovi za in 164 proti. V senatu je sprva kazalo, da se bodo glasovanju izognili, a so poizkusi neskončne razprave spodleteli. Zanimivo je, da za zakon niso glasovali po strankarski pripadnosti, saj so bili tako za kot proti predstavniki obeh strank.

Prism (po novem tudi Downstream) je program za prisluškovanje neposredno na viru, torej pri internetnih ponudnikih storitev. Upstream je program prestrezanja podatkov v tranzitu, denimo na podmorskih kablih, na usmerjevalnikih in ostali infrastrukturi. Namen zakonodaje in programa je prisluškovanje...

recode.net - Google še vedno ni predal plačilnih list svojih zaposlenih pristojnemu ameriškemu ministrstvu (Labour Department), ker bi bilo pridobivanje podatkov predrago. Google je izračunal, da bi za pridobivanje teh podatkov iz lastnega informacijskega sistema porabil 500 delovnih ur in 100 tisoč ameriških dolarjev.

Google je postal tarča državnih organov pretekli mesec, ko je Labour Department (v nadaljevanju LD) obtožil podjetje, da sistematično izvaja plačno diskriminacijo. Za isto delovno mesto naj bi tako beli moški dobili veliko višjo plačilo kot pa ženske ali moški druge barve. Na udaru Googla, tako LD, pa so predvsem ženske. Vendar LD ni imel dostopa do plačilnih list googlovcev, s katerimi bi lahko tudi uradno potrdil...

Reuters - Ameriško sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISA Court), ki bdi nad akcijami ameriških obveščevalnih služb v ZDA in pri katerem morajo NSA, FBI in druge organizacije pridobiti odredbo za nadzor nad tujimi obveščevalci na ozemlju ZDA, je v letu 2015 odobrilo prav vse zahtevke.

Sodišče je lani od FBI in NSA prejelo 1457 zahtevkov za nadzor telekomunikacij (elektronska pošta, telefonski klici ipd.) ter zavrnilo nobenega. Tako je razbrati v kratkem sporočilu, ki so ga prejeli vodje pristojnih odborov v ameriškem kongresu. Sodišče s tem nadaljuje minulo prakso, saj so v letu 2014 prejeli 1379 zahtevkov in spet odobrili kar vse. Sodišče je nazadnje kakšen zahtevek zavrnilo leta 2009, in sicer dva, pred tem pa še leta 2008 enega, leta 2007 štiri, leta 2006...

The New York Times - Ameriška NSA je objavila poročilo o uspešnosti projekta Stellarwind, kakor se je kodno imenoval po napadih leta 2001 vzpostavljeni sistem PSP (President's Surveillance Program), ki je omogočal prisluškovanje in prestrezanje podatkov brez sodnih odredb. Javnost za njegov obstoj izvedela že leta 2005, a so bile informacije izjemno okrnjene. Junija 2009 je inšpektorat za obveščevalne službe objavil zelo skrajšano in cenzurirano verzijo poročila, nekoliko večji del pa je predlani razkril Snowden. Sedaj je The New York Times uspel z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja (FOIA request) in NSA je posredovala celotno, dasi mestoma še vedno počrnjeno poročilo.

Iz poročila...

The Inercept - Neprofitna fundacija Wikimedia, ki med drugim skrbi za obratovanje Wikipedije, je vložila tožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje. V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Spiegel Online - Novi dokumenti o delovanju NSA, ki jih je izmaknil Edward Snowden in so jih sedaj razkrili v nemškem Spieglu, kažejo, da je NSA prisluškovala mehiškemu predsedniku in celotni tamkajšnji administraciji. To ni prvi tovrstni primer, saj je Snowden že razkril, da je NSA vohunila po tujih veleposlaništvih, v evropskih institucijah v Bruslju in v Združenih narodih.

Posebna enota znotraj NSA se imenuje TAO (Tailored Access Operations) in je namenjena posebno zahtevnim primerom prisluškovanja. TAO je imela nalogo pridobiti dostop do mehiške vlade in maja 2010 je TAO sporočila, da so v okviru operacije Flatliquid uspeli pridobiti dostop do poštnega strežnika, kjer ima svoj elektronski naslov mehiški predsednik. Prek istega strežnika je potovala tudi druga pošta...

Slo-Tech - The Guardian je poročal, da je NSA na podlagi posebnega sporazuma Izraelu rutinsko posreduje neobdelane obveščevalne podatke. In to tudi o Američanih, navkljub zatrjevanju ameriške administracije, da je NSA izvajala ukrepe za zaščito zasebnosti svojih državljanov.

Sporazum z Izraelom sicer navaja nekaj splošnih načel (beri: floskul) o spoštovanju zasebnosti, vendar pa ne vsebuje nobenih pravnih omejitev glede uporabe podatkov s strani Izraela. Še več, Izraelci smejo podatke o Američanih hraniti do enega leta. Se pa Izrael zavezuje, da bo uničil kakršnokoli prestreženo komunikacijo ameriške vlade (ki je NSA itak ne prestreza, če verjamete), če jo bo prepoznal kot tako (itak da).

Objavljeni sporazum (podpisan je bil marca 2009) določa, da NSA Izraelu pošilja tim. surove prestrežene podatke (ang. raw Sigint). To obsega vsaj ("includes, but is not limited to") nepregledane in neprečiščene (obveščevalci uporabljajo izraz unminimized) prepise, povzetke, kopije, telegrame, zvočne...

Spiegel Online - Nemški Spiegel je pridobil dokumente, ki dokazujejo, da je NSA ni vohunila le v evropskih krogih v Bruslju, kar je bilo doslej že znano, temveč tudi po več veleposlaništvih v ZDA ter v Združenih narodih. Lani septembra jim je uspelo zlomiti šifriranje, ki ga OZN uporablja za zaščito svojih videokonferenčnih sistemov. Mimogrede so ugotovili še, da so podobno poizkušali tudi Kitajci, kar naj jim doslej še ne bi uspelo. Kitajci so navedbe zanikali in trdijo, da v OZN niso poizkušali vdreti.

Nadalje v časniku ugotavljajo, da je NSA prisluškovala komunikacijam evropskih veleposlaništev v Washingtonu, saj so pridobile dostop do njihovih VPN-jev. Skupaj z organizacijo CIA naj bi NSA vodila tudi Special Collection Service, ki obstaja v 80 ameriških veleposlaništvih in konzulatih po svetu in omogoča...

Guardian - Guardian kljub težavam, ki so jih imeli z britanskimi oblastmi zaradi razkritij o aferi Prism, nadaljuje objavljanje podatkov, ki jim jih je posredoval Edward Snowden (in jih niso uničili). V sodbi iz oktobra 2011, ki so jo ZDA javnosti razkrile šele ta teden, sodišče namreč ugotavlja, da je prisluškovanje, ki ga NSA nekritično izvaja nad vso komunikacijo, nezakonito. Ločiti bi namreč morali komunikacijo znotraj države in komunikacijo izven države, brez odredb pa smejo prestrezati le slednjo.

Sodba se ni nanašala specifično na programsko opremo iz projekta Prism, a je vseeno...

The New York Times - Afera Prism, ki je v javnost naplavila številne informacije o obsežnem programu prestrezanja telekomunikacij in vohunjenju, ki ju izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), je terjala novi žrtvi. Obratovati sta prenehali priljubljeni storitvi za varno pošiljanje elektronske pošte, Lavabit in Silent Circle. Prvi se je za to odločil, da mu ne bi bilo treba razkriti svojih podatkov, drugi pa iz preventivnih razlogov.

Prvi je svojo odločitev v četrtek zvečer naznanil Lavabit. Njegov lastnik Ladar Levison je namignil, da je razlog za to odločitev odredba, ki so jo prejeli od tajnega sodišča za obveščevalske prisluha (FISA, Foreign Intelligence Service Act Court), ali pa posebni nalog za nacionalno varnost (NSL, national security letter). Oba namreč...

Techdirt - Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot...

Guardian - Nove informacije, ki pritekajo na plan o aferi Prism, kažejo, da so nekatera podjetja zelo tesno sodelovala z NSA ter ji omogočala še lažje prisluškovanje. The Guardian je razkril, da je na primer Microsoft omogočil NSA celo obiti lastno šifriranje, da so lahko prestrezali sporočila.

Microsoft je tako NSA dovolil in omogočil, da prisluškuje pogovorom na novi strani Outlook.com, vključno s hipnimi sporočili in elektronsko pošto prek Hotmaila, še preden se ti šifrirajo. Prav tako so sodelovali s posebno enoto FBI, tako da sta imela FBI in NSA nemoten dostop do oblačne podatkovne storitve SkyDrive. Prism tudi omogoča prestrezanje pogovorov prek Skypa, NSA pa vse zbrane podatke redno deli s FBI in CIA.

Spomnimo se, da so podjetja od začetka trdila,...

Slo-Tech - Apple, Microsoft in Facebook so po izbruhu afere Prism poizkusili rešiti, kar se je rešiti dalo, tako da so hitro objavili podatke o številu zahtevkov po posredovanju informacij. Zakonodaja ne dovoljuje niti razkritja obstoja zahtevkov obveščevalnih agencij, a so podjetja od vlade pridobila dovoljenje, da objavijo skupno število vseh zahtevkov - tako običajnih kakor tudi obveščevalnih. Google se s tem ne strinja.

Google že sedaj daje največ poudarka preglednosti, zato redno objavljajo podatke o tovrstnih zahtevkih. To je tudi razlog, da še niso pripravili poročila po aferi Prism. Google namreč pravi, da so podatki, ki jih razkrivajo, izčrpnejši od tega, kar jim vlada dovoljuje razkriti glede obveščevalnih služb. Zaradi...

Apple - Po Microsoftu in Facebooku je tudi Apple razkril, koliko podatkov so posredovali ameriškim pravosodnim organom, policiji in NSA. V polletnem obdobju od decembra lani do maja letos so prejeli 4000-5000 zahtevkov, ki so se nanašali na slabih 10.000 računov uporabnikov.

Večino zahtevkov je podala policija, ki je preiskovala tatvine, primere izginuli oseb in podobno. Še enkrat so strogo zavrnili možnost, da bi imela NSA neposreden dostop do strežnikov, po katerih bi lahko brskala brez nalogov, kot se je sprva pisalo v aferi Prism. Spomnimo, da je Microsoft v enako dolgem obdobju (druga polovica preteklega leta) prejel 6000-7000 zahtevkov (za dobrih 30.000 računov), Facebook pa okoli 9000-10.000 zahtevkov.

Še vedno čakamo...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Britanski časnik Guardian je pred nekaj dnevi razkril informacije, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) na internetu prisluškuje več milijonom Američanov in da zmore prestrezati praktično vse. Sprva je na internet pricurljal strogo zaupni nalog, ki ga je NSA izročil operaterju Verizon, s katerim mu je naložil izročanje prometnih podatkov o vseh klicih znotraj ZDA in v tujino. Podatki obegajo telefonske številke, IMSI, trajanje in čas klica, ne pa tudi vsebinskih. Nalog velja od 25. aprila do 19. julija, v njem pa je izrecno zapisano, da se obstoja nadzora ne sme razkriti nikomur.

Dan pozneje je javnost izvedela za program Prism, ki prisluškovanje na internetu postavlja v...

Google - Google je objavil redno polletno poročilo o transparentnosti, na katerem predstavijo zahtevke vladnih služb, sodišč v kazenskem postopku in drugih organov za razkritje podatkov. Tovrstna poročila v Googlu objavljajo vse od leta 2010, da bi uporabniki dobili informacijo o obsegu in pooblastilih vladnih zahtev za pridobivanje uporabniških podatkov v okviru kazenskih in predkazenskih postopkov. Doslej je Google v isto poročilo vključeval tudi podatke o zahtevkih za odstranitev ilegalnih vsebin (DMCA take-down requests), sedaj pa bodo o tem poročali ločeno.

Odkar spremljajo te podatke, število zahtevkov za razkritje uporabniških podatkov po vsem svetu raste. V drugem polletju leta 2009 jih je bilo 12 tisoč, v preteklih šestih mesecih pa že kar...

Wired News - Zvezno pritožbeno sodišče za 9. okrožje (zahodni del države) je pravkar razveljavilo dve leti staro sodbo nižjega sodišča, ki je dvema ameriškima odvetnikoma (na sliki) dodelilo 20 tisoč dolarjev odškodnine zaradi nezakonitega prisluškovanja njunih telefonskih pogovorov s stranko iz Savdske Arabije, rekoč, da je vlada ZDA zaščitena s suvereno imuniteto.

Prisluškovanje je bilo del širšega in nezakonitega nadzora ljudi na ameriških tleh, ki ga je avtorizirala naročila vlada nekdanjega predsednika Busha kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001, v javnost pa je prišlo štiri leta kasneje v članku v NY Times (Bush Lets U.S. Spy on Callers Without Courts). Zahteva za sodno avtorizacijo prisluškovanja izvira iz...

Wired News - Ameriški EFF (zveza za spletne svoboščine) že štiri leta bije boj s ponudnikom interneta AT&T in zvezno vlado glede "skrivne" sobe 641A na Folsomovi ulici v San Franciscu, kjer zadevni ponudnik zagotavlja mirroring celotnega internetnega prometa za potrebe varnostno-obveščevalne službe NSA, vse na zelo dvomljivi, če sploh obstoječi pravni podlagi. O sobi, ki skoraj zagotovo ni edina, je leta 2008 prvi spregovoril zdaj upokojeni AT&T-jev tehnik Mark Klein (22 let pri podjetju), EFF pa je kmalu zatem vložila tožbo in od AT&T zahtevala, da naj preneha asistirati vladi pri nezakonitem prestrezanju telekomunikacij. Obenem so zahtevali še odgovornost vrhovnih vladnih uradnikov (takratnega predsednika Busha,...

Guardian - Lani spomladi smo pisali o številu zahtevkov za dostop do uporabniških podatkov oz. za izbris podatkov, ki jih vladni in sodni organi posameznih držav pošiljajo Googlu. Zdaj so v okrivu projekta Google Transparency Report na voljo številke za prvo in drugo polovico lanskega leta.



Angleški Guardian v povzetku navaja, da je Google samo v zadnjih 6 mesecih lanskega leta prejel več kot 14 tisoč zahtevkov za razkritje podatkov o uporabnikih njihovih storitev, in to večinoma od 26 razvitih držav. Ugodi se med 75% in 90% odstotkom zahtevkom, odvisno od države. Daleč največ zahtevkov pride iz ZDA, sledijo pa Brazilija, Indija (oba Orkut), Združeno kraljestvo in Francija. William Echikson,...