vir: Reuters
Sodišče je lani od FBI in NSA prejelo 1457 zahtevkov za nadzor telekomunikacij (elektronska pošta, telefonski klici ipd.) ter zavrnilo nobenega. Tako je razbrati v kratkem sporočilu, ki so ga prejeli vodje pristojnih odborov v ameriškem kongresu. Sodišče s tem nadaljuje minulo prakso, saj so v letu 2014 prejeli 1379 zahtevkov in spet odobrili kar vse. Sodišče je nazadnje kakšen zahtevek zavrnilo leta 2009, in sicer dva, pred tem pa še leta 2008 enega, leta 2007 štiri, leta 2006 enega in leta 2003 štiri. To pomeni, da so od dobrih 38.000 zahtevkov od ustanovitve leta 1979 zavrnili natanko 12 zahtevkov. To je tudi razumljivo, saj argumente pred sodiščem predstavljajo ameriški obveščevalni in drugi vladni organi, ne pa tudi nasprotna stran, ki bi utemeljevala, da so posamezni zahtevki neutemeljeni.
Sodnike tega tajnega sodišča samostojno imenuje predsednik vrhovnega sodišča in imajo mandat sedem let, kar že vrsto let zbuja pomisleke o nepristranskosti sodišča. Predstavniki vlade seveda trdijo, da je visok odstotek sprejetih zahtevkov za izdajo odredb posledica premišljenega vlaganja dobro utemeljenih zahtevkov. Ob tem dodajajo, da sodišče pogosto zahteva spremembo nekaterih zahtevkov. To drži, ne sicer ravno pogosto, a lani so spremenili 80 zahtevkov (oziroma šest odstotkov).
Sveži podatki kažejo tudi, da je FBI lani vložil 48.600 zahtevkov za izdajo pisma o nacionalni varnosti (national security letter), ki prejemnika prisili v izročitev zahtevanih telekomunikacijskih podatkov in ga običajno obvezuje k molčečnosti (lahko pa seveda pojejo kanarčki). Pisma o nacionalni varnosti so že star instrument, ki so ga vpeljali v 70. letih, se je pa njihova raba razširila zlasti po letu 2001.
.