»

Google med prvimi naročniki na Wikimedijo

Slo-Tech - Wikimedia Enterprise je sporočila, da sta njeni prvi stranki Google in Internet Archive (slednji brezplačno). Storitev je neprofitna Fundacija, ki skrbi tudi za Wikipedijo, zagnala lani oktobra. Namenjena je komercialnim uporabnikom, ki potrebujejo velike količine gradiva in vsebin, ki jih nudijo storitve Wikimedije. Namesto ročnega nabiranja podatkov, strganja s spletnih strani in uporabe brezplačnih napol delujočih API-jev lahko proti plačilu naročnine dobijo hiter in kakovosten dostop. Druge prednosti so tudi posodabljanje vsebin in odstranjevanje zastarelih.

Google v resnici že uporablja storitve Wikimedije, denimo v okvirjih, ki se pojavijo pri iskanju po nekaterih terminih. Pogosto prikazuje fotografije iz arhivov Wikimedije in besedilo iz Wikipedije. Tudi na YouTubu se v nekaterih primerih, zlasti ob dezinformacijah, pojavijo okvirčki z vsebino iz Wikimedije. Wikimedia Enterprise je sicer plačljiva, a Fundacija poudarja, da ne pričakujejo, da bo kdaj prinašala glavnino...

5 komentarjev

Konec za hekersko skupno Rex Mundi?

Eno od izsiljevalskih pisem skupine Rex Mundi

vir: Europol
Europol - Konec maja je tajska policija aretirala 25-letnega programerja, francoskega državljana, in sicer na podlagi suma, da je delal za slavno skupino Rex Mundi. Šlo je že za osmo aretacijo, povezano s to skupino v letu dni, policija pa jih sumi, da so zakrivili več vdorov, kraj podatkov in izsiljevanj.

Za hekerje, ki so nemoteno operirali vse od leta 2012, je bilo usodno lansko izsiljevanje nekega britanskega podjetja, ki so mu ukradli podatke o njihovih strankah, v zameno za molk in njihovo vračilo pa zahtevali 580.000 evrov. Če bi podjetje želelo izvedeti, kako je vdor potekal, se je znesek povišal na 825.000. Napadalci so žrtvi še zagrozili, da se bo vsota za vsak dan zavlačevanja povečala za 210.000 evrov. A v podjetju so izsiljevanje vseeno prijavili policiji, ta pa se je povezala s...

1 komentar

Tudi Francija prisluškuje

Le Monde - Zadnje dni se največ piše o ameriškem programu prisluškovanja Prism, a ZDA niso edine, ki imajo velika ušesa. Le Monde poroča, da francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE) sistematično prisluškuje vsem vrstam elektronske komunikacije v Franciji in med Francijo in tretjimi državami. To vsebuje elektronska sporočila, telefonske podatke, kratka mobilna sporočila, podatki prek Twitterja in Facebooka itn. Podatki se hranijo več let, šlo pa naj bi zgolj za prometne podatke.

Uradni namen akcije je boj proti terorizmu, in sicer odkrivanje terorističnih celic. Toda v praksi pomeni, da je mogoče vohuniti za komerkoli, ki...

22 komentarjev

Tehnične novosti v Wiki svetu

Wikipedia - Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki


Najočitnejša novost je nov podprojekt z imenom Wikipodatki (Wikidata), katerega razvoj poteka pod okriljem nemške podružnice Fundacije Wikimedia. Gre za obsežno bazo podatkov o enciklopedičnih temah, ki jo je možno brati in zapisovati tako strojno kot ročno. Primarni cilj je poenotiti predstavitev osnovnih dejstev in olajšati delo, saj pri skupaj 37,5 milijonih člankov v 285 jezikih tudi več deset tisoč urejevalcev težko ohrani ažurnost. Vzemimo na primer, da se zamenja predsednik vlade Slovenije: za posodobitev podatka je potrebnih 200 urejanj v ravno toliko Wikipedijah, ki imajo članek o...

7 komentarjev

Francoska obveščevalna agencija si je s pritiskom na Wikipedijo napravila medvedjo uslugo

Najbolj bran članek

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

24 komentarjev

Google se je poravnal s francoskimi založniki

BBC - Google bo ustanovil 60 milijonov evro vreden sklad za inovacije pri digitalnem založništvu (Digital Publishing Innovation Fund), s čimer bo sklenil spravo s francoskimi založniki. Jedro spora, ki se vleče že nekaj let, so bili zaslužki, ki jih Google ustvari s prikazovanjem povezav do novic na spletnih straneh francoskih časnikov. Google je namreč z oglaševanjem služil lepe denarje s prikazovanjem povezav oziroma iskalnih zadetkov (sama vsebina je bila še vedno na straneh časnikov), kar se je zdelo časnikom nepravično. A Google jim je zagrozil, da jih bo v celoti blokiral iz svojih iskalnih zadetkov - in kogar ni na Googlu, ga ni. Francija pa je zagrozila, da bo obdavčila spletno oglaševanje in zbiranje osebnih podatkov,...

5 komentarjev

Žiga Turk: kdor ni z nami, je proti nam (2)

Temni časi

vir: Slate
Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

51 komentarjev

Z analizo dogajanja na Wikipediji do napovedi o uspešnosti filmov

Guardian - Z interneta oziroma podatkov, ki jih ljudje delijo prek interneta, se da izluščiti marsikatero napoved, o čemer smo že pisali. Google Trends je aplikacija, ki kaže pogostost iskanja po posameznih ključnih besedah, in že leta 2008 so ugotovili, da je z analizo teh besed mogoče zelo točno napovedati, kdaj bo kod izbruhnila gripa. Zanimiva je tudi letošnja raziskava, v kateri so odkrili, da je naravnanost državljanov neke države v prihodnost (približek zanjo je število iskanj s ključnimi besedami prihodnjih let) močno korelirana z bogastvom te države. Naslednje vprašanje je, ali bi se dalo z merjenjem internetnega navdušenja...

12 komentarjev

FBI zaskrbljen zaradi bitcoina

vir: Heise
Wired News - Na splet je prijadral interni dokument ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), v katerem analizirajo grožnje za pregon organiziranega kriminala, ki jih zaradi nekaterih svojih edinstvenih značilnosti predstavlja bitcoin.

O bitcoinu smo na naših straneh že večkrat pisali. Gre za elektronsko valuto, ki se ustvarja z izračunavanjem zgoščevalne funkcije, njena količina pa je z matematičnim algoritmom navzgor omejena na 21 milijonov enot. To pomeni, da valute ni mogoče ponarejati. Valuta je lahko s pravilno uporabo anonimna. Vse transakcije so javne in se oznanjajo preko P2P omrežja, po...

50 komentarjev

Pravica do zasebnosti ali svoboda govora na Wikipediji

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...

45 komentarjev