Financial Times - Kot so izvedeli pri Financial Timesu, povezava je žal plačljiva, pripravlja Evropska komisija (EK) predlog amandmajev k zakonodaji o financiranju političnih strank. Z njimi bi vpeljali ostre kazni za stranke, ki bi zlorabljale osebne podatke volivcev in si s tem pridobile kakršnokoli prednost v političnem boju.

Na amandmaje je morda treba gledati kot poskus preprečitve, da se tudi na evropskih tleh primeri afera tipa Cambridge Analytica. Spomnimo, gre za britansko podjetje, na katerega so se zgrnile obtožbe, da je v času ameriške predsedniške kampanje prodalo podatke milijonov uporabnikov Facebooka, s čimer naj bi koristili izvolitvi sedanjega predsednika Donalda Trumpa.

Po podatkih FT naj bi se za tovrstne zlorabe...

The Verge - Unija namreč pripravlja sprejem novih predpisov, ki bi storitvam, kot so YouTube in družabna omrežja, naložila da v eni uri odstranijo teroristično propagando s svojih platform. V nasprotnem primeru jih čaka denarna kazen. Bruselj je namreč že letos marca v posebnem priporočilu za države članice in podjetja, ki jih to zadeva, zahteval odločnejši pristop do takih pojavov in že tedaj predpisal 60 minutni rok za odstranitev takih vsebin. A kot rečeno, je tedaj šlo zgolj za nekakšno priporočilo, ki pa rezultata ni obrodilo, zato so evropski uradniki očitno s korenčka prešli na palico.

Bolj trde prijeme je v današnjem pogovoru za Financial Times - članek je žal plačljiv - napovedal evropski...

Slo-Tech - Poslanci Evropskega parlamenta so danes proceduralno zavrnili predlog direktive o avtorskih pravicah, ki ga je junija pripravil Odbor za pravne zadeve EP(JURI). Proti je bilo 318 poslancev, za 278, 31 pa se jih je vzdržalo. To pomeni, da se predlog vrača nazaj v razpravo. Slednja, morebitna dopolnila in vnovično glasovanje bo tako na sporedu septembrske seje EP.

Kot je znano, je predlog razdelil staro celino, zlasti sta v javnosti negativno odmevala 11. in 13. člen direktive. Direktiva, taka, kot je predlagana, bi namreč močno spremenila spletni eksosistem, kot ga poznamo. Uvajanje plačil za objavljanje povezav bi namreč močno prizadelo manjše ponudnike spletnih vsebin. Enako tudi obvezno vnaprejšnje strojno filtriranje objav, podkrepljeno tudi z...

Evropski parlament - Poslanci Evropskega parlamenta so se na plenarnem zasedanju zavzeli za izdelke z daljšo življenjsko dobo, ki jih bodo kupci laže popravljali sami. Zaradi tega so apelirali na Evropsko komisijo, države članice in same proizvajalce, naj izvedejo ustrezne ukrepe, ki bodo to zagotovili. Resolucijo, ki opisuje predlagane ukrepe, so sprejeli s 662 glasovi za in 32 proti.

Nobena skrivnost ni, da znajo proizvajalci dandanes zelo natančno izračunati, koliko časa bo v povprečju posamezen izdelek deloval. Kakovost v proizvodnji tako prilagodijo zahtevani garancijski dobi. Pri vezanju rok potrošnikom gredo še dlje in rezultat so izdelki, kakršen je Microsoft Surface Laptop. Tega ne moremo niti odpreti, kaj šele zamenjati kakšne...

Slo-Tech - Slovenija je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), ki združuje 22 polnopravnih članic iz Evrope, potem ko je bila od leta 2008 sodelujoča država in od leta 2010 evropska sodelujoča država (ECS). Pogodbe o ECS trajajo pet let, zato je bila lani Slovenija v precepu, kaj storiti. Na pristojnem ministrstvu so se tedaj odločili, da Slovenija stori korak naprej in da je prioriteta čim prej postati polnopravna članica.

Sporazum o pridruženem članstvu, kar je zadnji korak pred polnopravnim članstvom, prinaša več pravic in tudi obveznosti. Članice ESA so države EU (razen Hrvaške, Slovaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Malte in Cipra), Švica in Norveška, pridružena članica pa je še Kanada. Polnopravno članstvu...

Evropski parlament - V Uniji se trenutno stvari kar dogajajo. Danska je te dni predala predsedstvo Cipru, Evropski parlament pa se sestaja v Strassburgu na svoji redni plenarni seji. Na mizi so nov, enotni postopek pridobitve vseunijskega patenta (glasovanje o katerem je že preloženo, več o tej taktiki v novici), seveda sporazum ACTA, resolucija o vključitvi sistema eCall za samodejno obveščanje o nesrečah v vse nove avtomobile do leta 2015, in, zanimivo, skupna seja s Komisijo in Svetom glede povrnitve mejnih kontrol med določenimi državami članicami Šengenske unije.

Najbolj zanimivo bo bržkone sredino glasovanje o ACTI kot celoti. Seja se začne v sredo ob pol enih popoldne, sporazum pa je 10. točka na...

Evropski parlament - Trgovinski sporazum ACTA počasi zaključuje pot skozi Evropski parlament in ozračje v stekleni stavbi v Strassburgu je temu primerno živčno. Svoja priporočila so že pred tedni oddali štirje odbori, vsi za zavrnitev sporazuma, slabi dve uri nazaj pa je o sporazumu glasovalo še njegovo matično delovno telo, Odbor za mednarodno trgovino (INTA). Z 19 glasovi proti 12 so potrdili stališče poročevalca Davida Martina (UK, Socialisti), se pravi bodo parlamentu predlagali, naj sporazum zavrne. Plenarno glasovanje bo 4. julija, ravno za dobro jutro ameriškemu prazniku neodvisnosti.

---

Sejna soba je bila že 15 minut pred začetkom nabito polna opazovalcev in novinarjev, prišlo pa je tudi vseh 31 predstavnikov s pravico glasovanja (nekaj sicer preko namestnika) - oboje je v...

Evropski parlament - Usoda kontroverznega sporazuma proti ponarejanju ACTA postaja iz dneva v dan jasnejša. Čeprav ga je večina držav članic EU podpisala (tega niso storile le Nemčija, Estonija in Slovaška, ki pa so temu navzlic zajete v podpisu EU), sporazum na ozemlju EU ne more začeti veljati, dokler ga ne podprejo in ratificirajo vsi nacionalni parlamenti in Evropski parlament. Slednji bo o tem odločal na plenarnem zasedanju v začetku julija, pri tem pa bo upošteval priporočila odborov, ki te dni prihajajo. Izven EU so sicer ACTO podpisale Kanada,...

Webwereld - Zloglasni protipiratski sporazum ACTA, ki v resnici pokriva še precej več od internetnega piratstva, je doživel še eno zavrnitev. Čeprav ga je 22 držav članic EU podpisalo na januarskem vrhu v Tokiu, je njegova ratifikacija precej težji oreh. Zaradi nepreglednega načina podpisovanja, saj večina javnosti zanj sploh ni vedela, in preširokega obsega delovanja, ki bi posegalo tudi v druge pravice, so številne države napovedale ustavitev postopkov za ratifikacijo. Naslednja v vrsti zavrnitev prihaja iz Nizozemske, ki je ena izmed petih...

Slo-Tech - Sporazum o boju proti ponarejanju ACTA še vedno buri duhove, njegova podpora pa je zlasti na konzervativni Stari celini pod velikim vprašajem. Čeprav so ga Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in ZDA podpisali že lanskega oktobra, EU in posebej še večina njenih članic (z izjemo Nemčije, Slovaške in Estonije, ki pa jih kljub temu pokriva evropski podpis) pa januarja letos, v EU ACTA še ne velja. Ratificirati jo morajo namreč vse države članice, na koncu pa ga mora potrditi Evropski parlament. In prav na tej postaji se pričakuje največ težav.

Evropski poročevalec za ACTA David Martin je namreč predstavil izrazito negativno mnenje o sporazumu, s katerim je Parlamentu predlagal zavrnitev sporazuma. Martin je...

Slo-Tech - Te dni smo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli nekaj dokumentacije na temo slovenskega udejstvovanja pri sprejemanju ACTE.

Celotne dokumentacije seveda niso posredovali, saj je precejšen del sestavljen iz tajnih gradiv Japonske in ZDA, del pa ni bil posredovan na podlagi nekih notranjih navodil Generalnega sekretariata Sveta Unije (ki imajo očitno v Sloveniji eksterni učinek). O rezultatu pritožbe zoper delno zavrnitev dostopa vas bomo vsekakor obvestili.

Prejeto dokumentacijo objavljamo nespremenjeno in v celoti (vir Javne informacije Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo):

• 20120224104722182.tif (sporočilo za javnost)
• 20120224105111610.tif
• 20120224132149561.tif
• 20120224132213664.tif
• 20120224132245420.tif
• 20120224132337214.tif
• 20120224132410056.tif
• 20120224132742517.tif
• 20120224132811051.tif
• 20120224133301614.tif
• 20120224133704299.tif
• 20120227095644793.tif
• 20120227100536540.tif
• 20120227100930593.tif
• 20120227100951746.tif

lenartkucic.net - Če bi vse potekalo po standardnem, uveljavljenem postopku, se ta dogodek sploh ne bi smel zgoditi. Ker pa se je sprejemanje sporazuma ACTA po Evropi precej zapletlo, je prvo javno razpravo o spornem protiponarejevalnem sporazumu doživel tudi slovenski parlament.

O poteku razprave sta za Delo pisala Mario Belovič in Matjaž Ropret. Tukaj objavljamo zvočne zapise (mp3) vseh nastopajočih, ki so se udeležili debate.

Razpravo je začel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav („bistvo sporazuma je, da ne povzroča nesporazumov“). Nadaljeval je vodja enote za javno naročanje in intelektualno lastnino na generalnem direktoratu Evropske komisije za trgovino Anders Jessen, ki je pojasnil, da je Acta le nekakšna...

Slo-Tech - Potem, ko so se države več let o vsebini sporazuma pogajale v tajnosti, potem ko je prejšnja slovenska vlada na podlagi sklepa, da sprejetje sporazuma ne bo imelo posledic za slovenski pravni red, podpisala ACTO, kljub temu da predstavniki MG priznavajo, da do sedaj ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na gospodarstvo (drugi video), da ni bila opravljena nobena analiza vplivov sprejetja sporazuma na slovenski pravni red (prvi video) ter da predstavnik MG ni mogel določno našteti niti enega slovenskega gospodarskega subjekta (četrti posnetek), ki naj bi mu sprejetje tega sporazuma koristilo, je v četrtek državni zbor objavil vabilo k javni predstavitvi mnenj o podpisu Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA).

V petek, 17. 2. 2012, ob 12. uri, v veliki dvorani Državnega zbora, Ljubljana, Šubičeva 4, lahko tako s pisnim prispevkom ter triminutno predstavitvijo utemeljite, kaj menite glede naslednjih vprašanj:

1. Ali je model zaščite avtorskih...

Slo-Tech - Šestindvajsetega januarja je na drugem slovesnem podpisu ACTE manjkalo pet držav članic EU: Ciper, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Nemčija. Za Nemce, ki so tudi sicer naš največji zunanjetrgovinski partner in zakonodajni zgled, se je takrat govorilo, da je podpis le še vprašanje časa; pač prej je bilo potrebno opraviti še določena notranja usklajevanja. Podobno kot naša vlada je tudi njihovo ministrstvo za pravosodje zatrdilo, da sporazum ne bo zahteval nobenih zakonodajnih sprememb.

Te dni zadeve več niso tako gotove. Za jutri so napovedane demonstracije v vsaj 60 nemških mestih, s skupno pričakovano udeležbo v več deset tisočih (pridružili se jim bodo še...

Slo-Tech -

Slo-Tech - Evropska unija (v njenem imenu odposlanec Evropske komisije Hans Dietmar Schweisgut) in 22 držav članic (vse razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške) je včeraj na slovesnosti v Tokiu podpisalo kontroverzni sporazum za boj proti ponarejanju, znan s kratico ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). S tem se je dobršen del Stare celine pridružil podpisnicam Avstraliji, Kanadi, Japonski, Južni Koreji, Maroku, Novi Zelandiji, Singapurju in ZDA, ki so sporazum podpisale že lanskega oktobra. Tudi to pot pa v EU ni šlo brez težav, saj sporazum po besedah nekaterih članic briše mejo med piratstvom in ponarejanjem in po nepotrebnem dodatno kriminalizira...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Slashdot - SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) je mednarodni medbančni sistem istoimenskega belgijskega podjetja, ki omogoča hitro in poceni izmenjavo sporočil med različnimi bankami in drugimi finančnimi ustanovami. Vzpostavljen je bil leta 1973 in do danes v EU prevzel hrbtenično vlogo pri varni komunikaciji. Sam sistem sicer ne omogoča kliringa in poravnave transakcij, saj so za to v uporabi drugi sistemi, a je kljub nujen za poslovanje, saj se prek njega prenašajo potrebne informacije za obdelavo transakcij. Tako so vse slovenske banke članice omrežja SWIFT.

Leta 2006 je izbruhnila afera, ko sta časnika The New York Times in Washington Post objavila, da vse od napadov na ZDA 11. septembra 2001 pod pretvezo boja proti terorizmu Američani prisluškujejo...

BBC - Kot poroča BBC News, je Evropsko sodišče presodilo, da je sporazum med EU in ZDA, na podlagi akterega je Evropska Unija ZDA pošiljala podatke o letalskih potnikih nezakonit. EU je ZDA pošiljala imena in naslove letalskih potnikov ter podatke o njihovih kreditnih karticah. Letalska podjetja so ZDA morala 15 minut po vzletu letala poslati več kot 30 osebnih podatkov o posameznem letalskem potniku.

Po mnenju sodišča zaščita osebnih podatkov v ZDA ni ustrezna, zato sporazum nima ustrezne pravne osnove. Sporazumu, ki je bil uradno sklenjen zaradi boja proti terorizmu, je pred tem že nasprotoval Evropski parlament. Kljub temu, da je Evropsko sodišče sporazum razveljavilo, pa je državam članicam do 30. septembra postavilo rok v katerem lahko poiščejo ustrezno pravno osnovo za tak sporazum.

Primer je pred Evropsko sodišče prišel na pobudo Evropskega nadzornika varstva osebnih podatkov.