Sedež SWIFT-a
Leta 2006 je izbruhnila afera, ko sta časnika The New York Times in Washington Post objavila, da vse od napadov na ZDA 11. septembra 2001 pod pretvezo boja proti terorizmu Američani prisluškujejo podatkom, ki se pretakajo po sistemu SWIFT. Skoraj pet let je imela CIA s tajnim programom TFTP dostop do podatkov o vseh finančnih transakcijah in osebnih podatkih (naslovi, telefonske številke, imena, številke računov) udeleženih strani, o katerih se je poročalo prek sistema SWIFT. Evropski parlament je kmalu za tem sprejel resolucijo, v kateri je zahteval, da se ugotovi, katere podatke točno je belgijska družba SWIFT na podlagi tajnega zahtevka pošiljala v ZDA. Belgijska vlada je tedaj javno objavila, da je bilo ravnanje družbe SWIFT v nasprotju z belgijskimi in evropskimi zakoni. Belgijci so napovedali preselitev zrcalnega strežnika iz ZDA v Švico, s čimer bi ameriški vladi preprečili nadaljnji dostop do občutljivih informacij.
Američani so zagnali vik in krik, da ne bodo mogli več loviti teroristov, če izgubijo dostop do teh informacij. Prvi uradni sporazum o posredovanju je bil sklenjen leta 2007, sedaj pa je v pripravi nov. Zato so notranji in pravosodni ministri članic EU 30. novembra 2009 podpisali začasni sporazum z ZDA (naslednji dan je v veljavo stopila lizbonska pogodba, ki bi Evropskemu parlamentu omogočila blokirati podpis sporazum) ki jim bo zopet omogočil spremljanje informacij v SWIFT-u. Začasen sporazum je stopil v veljavo 1. februarja, a mora prestati še glasovanje v evropskem parlamentu, ki je napovedano za prihodnji teden, da ga bo SWIFT začel izvajati, so povedali v Belgiji.
In zdi se, da bi izid utegnil biti negativen. Ta četrtek je o sporazumu namreč glasoval Odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je z 29 glasovi proti in 23 za zavrnil sporazum. Poslance namreč moti dejstvo, da so besedilo sporazuma dobili šele konec januarja, torej teden dni pred začetkom veljave. Poleg tega so mnenja, da krši načelo o nujnosti in sorazmernosti ter da so potrebna dodatna zagotovila, da se podatki res zbirajo samo za boj proti terorizmu.
O začasnem sporazumu bodo razpravljali v sredo, glasovali pa bodo dan pozneje. Če bodo sporazum zavrnili, bo to prvikrat, da bo Evropski parlament uporabil pravico veta na mednarodne sporazume, ki mu jo daje Lizbonska pogodba.
Veliki Brat vas opazuje.
