Slo-Tech - V Dnevnikovem Objektivu in na spletnem mestu Pravokator je bil danes objavljen prispevek o informatizaciji v javnem zdravstvu. Slovenija naj bi za projekt informatizacije javnega zdravstva do leta 2023 namenila več kot 130 milijonov EUR, pred kratkim pa so se v javnosti pojavila namigovanja, da naj bi bil razpis pisan na kožo samo določenim podjetjem. Na videz se zdi, kot da gre še za eno afero, ki smo jih v Sloveniji že vajeni. A ne gre samo za denar, od kvalitetne in hitre informatizacije so odvisna tudi naša življenja.



V prispevku si lahko preberete nekaj zanimivih podatkov o preživetju bolnikov z rakom, ki bi ga z izboljšano informatizacijo...

Slo-Tech - Zgodba o nakupih programske opreme podjetja Microsoft s strani državne uprave je bila v zadnjem času že večkrat obdelana, tokrat pa jo dopolnjujemo še z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije glede ravnanja MJU v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme.

Po tem, ko smo v več člankih pisali o državnih nabavah programske opreme in IT storitev (del naših ugotovitev pa so povzeli tudi pri drugih časnikih, zlasti pri Dnevniku in Financah) je kranjsko združenje Tux sredi februarja 2010 na Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo pobudo za revizijo skladnosti postopkov naročanje pisarniške programske opreme za potrebe državnih organov RS v obdobju 2003 - 2010. Prav tako smo Komisijo za preprečevanje korupcije že decembra 2009 zaprosili za mnenje ali morda javno naročilo 2008/P 40 ni bilo prilagojeno v korist podjetju Microsoft.

Komisije za preprečevanje korupcije je zadevo preučila in 14. 6. 2010 sprejela mnenje številka 15, v katerem...

Slo-Tech - Matej Kovačič je tokrat opisal celoten postopek pridobitve pogodb med državo in Microsoftom ter kup dodatnih vprašanj, ki so se med postopkom pojavila.

Objavljamo tudi večino dokumentov, ki smo jih v tem postopku do sedaj pridobili. Kar se je na začetku zdelo kot enostavna zgodba o tem, koliko denarja država letno zmeče v Microsoftove izdelke, se je v postopku pridobivanja podatkov izkazalo za zelo zanimiv sistem porabe denarja, kjer nihče točno ne ve oz. noče vedeti, kam točno naš denar gre.

Izkazalo se je tudi, da je 7 milijonov, kolikor jih za Microsoftove licence vsake tri leta zapravi država, popolnoma nepomemben strošek v primerjavi z vsaj 140 milijoni evrov, ki jih za informatizacijo vsako leto nameni slovenska država.

Objavljamo do sedaj pridobljene podatke.

Slo-Tech - Zaradi različnih interpretacij včeraj objavljene pogodbe med MJU in Microsoftom (predvsem zaradi izračunov cene licenc na posamezno delovno postajo), smo danes do MJU prejeli dodatna pojasnila.

Ministrstvo za javno upravo tako navaja, da kljub drugačnim navedbam ponovno ni objavilo celotne vsebine pogodb saj naj bi:

MJU je bilo v MS-EA udeležen kot nosilec tako imenovane skupinske včlanitve, torej kot predstavnik vseh ustanov, ki imajo v svojem okolju manj kot 250 računalnikov. V to skupinsko včlanitev je vključenih 67 ustanov s skupno 3730 računalniki in letno vrednostjo pogodb 679.583,03 evrov z DDV, kar pomeni v 3 letih nekaj več kot 2 mio evrov z DDV.

V MS-EA se je včlanilo tudi 14 večjih ustanov, to so tiste ustanove, ki so
vključile v pogodbo vsaj 250 računalnikov. Vsaka od teh ustanov je sklenila
svojo lastno pogodbo o včlanitvi in to za skupno 8816 računalnikov v letni
vrednosti 1.645.843,76 evrov z DDV, kar pomeni v treh letih nekaj manj kot
5 mio evrov z DDV.

Tako...

Dnevnik - Kot poročajo na Dnevniku, so državni organi lani in letos za informatizacijo namenili več kot 118 milijonov evrov, od tega je bilo letos za programsko opremo namenjenih več kot 20 milijonov EUR, Ministrstvo za javno upravo pa ne more pojasniti, za kaj je bilo porabljenih ostalih 100 milijonov EUR.

Po poročanju Dnevnika MJU nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, razlika med 22 in 118 milijoni EUR pa "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Prav tako na MJU niso želeli razkriti koliko denarja država nameni podjetjem IBM, Microsoft in Oracle, saj naj bi bili ti podatki poslovna skrivnost.

So pa uspeli izvedeti, da je vrednost dveletne pogodbe z IBM 4.452.400 EUR, država pa je za 360.000 EUR kupila tudi protivirusno programje za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave.

...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

Slo-Tech - Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo dva predloga letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države (za leti 2010 in 2011). Del načrta je tudi načrt informatizacije, ki vsebuje predlog odhodkov proračuna za nakupe iz področja informacijske tehnologije.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov.

Za vzdrževanje licenc bomo v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona...

Dnevnik - Včerajšnji Dnevnik poroča o sumu krive ovadbe in sumu zavarovalniške goljufije s strani Domena Zavrla.

Zgodba ima sicer politično konotacijo, saj je bil Zavrl v preteklosti blizu nekaterim politikom, a po poročanju Dnevnika naj bi Zavrl 3. januarja 2007 ob 21.20 policiji prijavil krajo svojega avtomobila, od zavarovalnice Triglav pa zahteval izplačilo 50.000 EUR zavarovanja. Na policiji naj bi izjavil, da je bil v tujini, ko pa se je vrnil, pa je bilo vozilo ukradeno. Zavarovalnici naj bi predložil tudi dva ključa, ki naj bi ju imel s seboj v tujini.

Kasneje naj bi policija vozilo našla v Kopru, v njem pa parkirni listek iz dne 3. januarja 2007 ob 17.51. V preiskavi je potem po poročanju Dnevnika policija ugotovila, da je bil eden izmed ključev, ki naj bi jih lastnik imel pri sebi v tujini, v vozilu uporabljen 3. januarja 2007 ob 17.41.

Vsekakor je dejstvo, da je s podatki o tim. kodnem vžigu iz diagnostičnega računalnika v nekaterih vozilih mogoče dobiti številne podatke. Tako...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Delo - Kot poroča DELO, je Evropska komisija Microsoftu danes izrekla novo kazen, ker do oktobra 2007 ni spoštoval protimonopolnih zahtev Komisije. Tokrat bodo Microsoft olajšali za 899 milijonov EUR.

Kot je znano, je Microsoft šele 22. oktobra 2007 pristal na zahteve Evropske komisije glede zagotavljanja odprtosti dostopa do informacij proizvajalcem sistemskih rešitev, določitve enotnega plačila licenčnin (nominalni znesek je 10.000 EUR), ter zmanjšanju licenčnine za globalno licenco (vključno s patenti) iz 5,95% na 0,4%.

Komisija je Microsoft pred tem že kaznovala s 497 milijoni EUR kazni, Microsoft se je pritožil, vendar je sodišče EU v Luxembourgu je 17. septembra 2007 dalo prav Evropski komisiji.

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

Vnunet - Če po bazah vlačimo američane ter krožkarje pa ne bo narobe, če našo pgsql bazo (ter cenjeno bralstvo) osvetlimo z informatizacijo -- lovske -- družbe na finskem.

Verjeli ali ne, lovskim psom bodo lastniki lahko montirali gsm telefon (z gps napravo [:\\]). Lovec bo tako lahko poklical svojega psa ter ga vprašal katero žival je zasledil. Ta mu bo odgovoril z laježem... Benefooš!!