Slo-Tech - Medtem ko se američani ukvarjajo s protestiranjem proti predlogom SOPE in PROTECT IPja, smo v Sloveniji kot vedno že korak naprej.

Ko je januarja 2010 državni zbor sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, smo pisali, da tako Slovenija ponovno odpira vrata spletni cenzuri. Te dni pa je UNPIS pričel na Upravnem sodišču dobivati odredbe s katerimi se uveljavlja preblisk, ki so ga v (strokovnem) mnenju pripravljenem za nekega velikega ponudnika dostopa do interneta prebrali jeseni 2010. Že tako sporno zakonsko možnost blokade spletnih strani so nadgradili s preusmeritvijo na svojo domačo stran. V izvirniku se zahteva glasi, da mora ISP onemogočiti pretvorbo tekstovnih spletnih naslovov igralnice v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si.

Seveda UNPIS na tej spletni strani ne bo beležil prav nobenih podatkov o obiskovalcih (častna skavtska), saj bi bila vzpostavitev tovrstne zbirke protipravna. Prav tako bodo zavestno ignorirali piškotke z avtomatsko...

Slo-Tech - V Državnem zboru se je danes zgodila zelo skromno obiskana javna predstavitev mnenj o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ) in o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Med številnimi spremembami sta tudi dva predloga, ki ki bosta precej zaostrila protipiratski boj in povečala pooblastila policije za dostop do elektronskih komunikacijskih podatkov. Kakšne so te spremembe?

Nov kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku na Slo-Techu že spremljali, sledi kratko poročilo, kaj se je dogajalo v državnem zboru. Ker se hočemo izogniti napačnemu povzemanju, pripenjamo kar zvočne izseke.

Protipiratstvo:
Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da določilo »z namenom prodaje« ni bilo usklajeno z zakonodajo, zato je povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Dodal je še, da se je omenjeno določilo v slovensko zakonodajo najverjetneje prikradlo zaradi neustreznega...

Slo-Tech - Slovenska vlada je bila ta teden precej aktivna na področju kazenske zakonodaje. Ker je lovljenje kriminalcev in kriminalcev precej kompleksna zadeva, pa je v paketu potrebno rahlo popraviti (beri: 124 strani popravkov skupaj z utemeljitvijo) tudi Zakon o kazenskem postopku. Ena izmed bolj norih sprememb uvaja možnost množičnih poizvedb o posameznikih, ki so se skupaj s svojim mobilnim telefonom v nekem času nahajali na nekem območju.

Tako se med drugim spreminja člen o prikritih preiskovalnih ukrepih (149.b):

V prvem odstavku 149.b člena se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja", beseda "mu" pa nadomesti z besedama "pristojnemu organu".
V drugem odstavku, se za besedo "sredstva" dodata besedi "ali opreme".
V tretjem odstavku se za besedo "operaterja" se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja".
V četrtem odstavku se črtajo besede "elektronskih komunikacij", besedi "preiskovalnemu sodniku" se nadomestita z besedama "pristojnemu organu".

...

Slo-Tech - V Dnevnikovem Objektivu in na spletnem mestu Pravokator je bil danes objavljen prispevek o informatizaciji v javnem zdravstvu. Slovenija naj bi za projekt informatizacije javnega zdravstva do leta 2023 namenila več kot 130 milijonov EUR, pred kratkim pa so se v javnosti pojavila namigovanja, da naj bi bil razpis pisan na kožo samo določenim podjetjem. Na videz se zdi, kot da gre še za eno afero, ki smo jih v Sloveniji že vajeni. A ne gre samo za denar, od kvalitetne in hitre informatizacije so odvisna tudi naša življenja.



V prispevku si lahko preberete nekaj zanimivih podatkov o preživetju bolnikov z rakom, ki bi ga z izboljšano informatizacijo...

Wired News - Bloger in aktivist za večjo zasebnost Christopher Soghoian se je prikopal do zanimivih informacij o sledenju uporabnikom s pomočjo njihovih mobilnih telefonov. Odkril je, da so med septembrom 2008 in oktobrom 2009 pri operaterju Sprint Nextel oblastem kar osemmilijonkrat posredovali zemljepisne koordinate zahtevanega telefona. Še več, obstaja namreč portal, kjer lahko policija vpiše številko in avtomatično dobi koordinate.

Predstavnik podjetja za stike z javnostmi je takoj začel miriti javnost, da številke niso tako ogromne, kot se zdi na prvi pogled. Ni šlo namreč za osem milijonov naročnikov, marveč mnogo manj številk. Kot pravi, se številka hitro nabere, saj gre za posamezne poizvedbe, ki se seveda večkrat nanašajo na isto številko, ki jih policija sledi tudi več...

Slo-Tech - Državni zbor je pred kratkim sprejel novelo Zakona o kazenskem postopku, ki opredeljuje nekatere posege v komunikacijsko zasebnost, postopke forenzičnega zasega podatkov, roke za vračanje zaseženih nosilcev podatkov oz. elektronskih naprav ter določbe, ki opredeljujejo obveznost razkritja šifrirnih ključev.

O noveli zakona smo na kratko že poročali, sedaj pa je na spletnem mestu Pravokator objavljen še nekoliko obsežnejši komentar omenjenih določb, skupaj s primerjavo rešitev, ki so se uveljavile v tujini.

Obvezno branje za preiskovalce in storilce kaznivih dejanj iz področja računalniške kriminalitete!

Slo-Tech - 2. oktobra je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J), ki v členu 219.a in 223.a opredeljuje postopke forenzičnega zasega podatkov v kazenskem postopku, kar je relevantno predvsem na področju tim. kiberkriminala in uporabe elektronskih naprav pri kaznivih dejanjih.

Novela je bila pripravljena zaradi odločitve Ustavnega sodišča Up-106/05 iz oktobra 2008, kjer je sodišče odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Po novem se bo preiskavo elektronskih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov lahko opravilo na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve vseh uporabnikov (kar se bo uporabljalo npr. v primeru, ko bo naprava v lasti žrtve kaznivega dejanja) ali na podlagi pisne odredbe sodišča. Izjemoma je mogoča preiskava tudi z ustno odredbo, vendar le če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti ter če...

Slo-Tech - Drugega oktobra 2008 je Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede varstva komunikacijske zasebnosti v Sloveniji. Gre za odločbo Up-106/05, v kateri je sodišče odločilo glede preiskave zaseženega mobilnega telefona.

Pritožnik je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. V kazenskem postopku je zatrjeval, da so bili podatki, ki so se nahajali na zaseženi kartici SIM, pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, zato naj bi šlo za nedovoljene dokaze. Policija je namreč pritožniku med zakonito izvedeno preiskavo zasegla mobilni telefon ter ga nato, vključno s SIM kartico pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij.

Ustavno sodišče je v primeru odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter s tem dalo prav pritožniku. S tem se je Ustavno sodišče tudi...

Slashdot - Prvega oktobra je v Britaniji stopil v veljavo zakon Regulation of Investigatory Powers Act, ki v delu 3, sekciji 49 določa visoke kazni za osebe, ki preiskovalcem v primerih kazenskih ali terorističnih periskav ne bi želeli izročiti šifrirnih ključev.

Po novih zakonskih določilih lahko policija ali vojska od posameznika, za katerega domnevata, da ima šifrirne ključe ali gesla, zahtevata, da jim le-te izroči, oziroma izroči nešifrirano vsebino. Posameznike, ki bi se temu upirali in so osumljeni terorizma (verjetno večina), lahko doleti do 5-letna zaporna kazen, ostale (verjetno manjšina) pa do 2-letna zaporna kazen.

Zakonodaja zadeva vse primere, kjer se podatki ali šifrirni ključi nahajajo na strežnikih znotraj Velike Britanije. Zakona ni mogoče uporabiti v primeru šifriranih podatkov, ki jih preiskovalci prestrežejo na poti čez britansko ozemlje. Nekateri že opozarjajo, da bo ta zakonodaja iz britanskih strežnikov verjetno odgnala marsikatero internetno podjetje pa tudi banke,...

CD Freaks - O razbitju zaščite AACS, povezanim z izpustitvijo nekaterih ključev naprav v javnost, smo že poročali, sedaj pa se zadeva zapleta. Tovrstna razbitja so postala zelo popularna, saj so primerljiva s pojavom DeCSS-a v času DVD-jev, torej omogočajo uporabo HD-DVD-jev na platformah, kjer to predhodno zaradi pomanjkanja HDCP-ja ni bilo mogoče (neokenski OS-i, vsi malce starejši računalniki, itd.).

Zadnje čase se po spletu kot pravi orkan širi eden od ključev, s pomočjo katerega je možno izvajati omenjeno početje, nad čemer podjetniki seveda niso preveč navdušeni. Pravne službe na veliko grozijo blogerjem, piscem komentarjev in upraviteljem forumov, internetna skupnost pa je tokrat odločena, da se bo borila proti zlobnemu DRM-ju, zato ključ objavljajo praktično povsod, s čemer želijo demonstrirati, da se svobode govora na spletu ne da ustaviti.

Izvorna novica

RTV Slovenija - Poslanci so ob obstrukciji dveh največjih opozicijskih strank sprejeli novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Slednja bo tako lahko dve leti (doslej 6 mesecev) nadzirala elektronsko pošto in prisluškovala telefonskim pogovorom posameznikov, ki naj bi ogrožali varnost države.

Spomnimo, da je podaljšanje časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost posameznika sprožilo vrsto polemik, tako s strani opozicijskih poslancev, kot tudi strokovne javnosti. Vlada je v predlogu novele najprej predlagala popolno odpravo časovne omejitve. Opozicija je nato 10. maja na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vložila dopolnilo, s katerim se je v predlogu novele čas nadzora omejil na leto dni, kar je komisija sprejela. Kljub temu so koalicijski poslanci menili, da je leto dni prekratek rok in za plenarno zasedanje pripravili amandma, s katerim se dovoljeni čas nadzora podaljšuje na 24 mesecev.

Največji očitek sprva predvideni popolni odpravi časovne...

Slo-Tech - Ta teden je vlada parlamentu v zakonodajni postopek poslala spremembo Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Kot razlog za spremembo zakona je vlada navedla sodelovanje z EU in NATO-m v boju proti terorizmu

Novela Zakona o SOVI prinaša dve temeljni spremembi. Prva sprememba je, da izključno pristojnost odrejanja posegov v komunikacijsko zasebnost (nadzorovanje in snemanje vseh oblik telekomunikacij ter dostop do prometnih podatkov) z dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča. Takšna rešitev sicer ni sporna, vendar pa predlog vztraja pri (dosedanji) rešitvi, po kateri je odločanje o najhujših posegih v zasebnost v pristojnosti zgolj enega predstavnika sodne oblasti v državi, kar morda ni najboljša ureditev. Problem je tudi v tem, da je sodnik pri odločanju odvisen od informacij, ki mu jih posreduje agencija. Rešitev, da bi o tovrstnih posegih odločal npr. posebni senat Vrhovnega sodišča bi bila gotovo ustreznejša.

...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...