» »

Mnenje: Slovenija odpira vrata spletni cenzuri

Slovenija odpira vrata spletni cenzuri


Nadaljujemo s prekinjeno 28. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo.
Zakon bo pri ponovnem odločanju sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev Državnega zbora, to je 46 ali več.
...
Prehajamo na odločanje o navedenem zakonu. glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 21.
(Za je glasovalo 47.) (Proti 21.)
Zakon je sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.


Tako so na včerajšnji, 13. seji Državnega zbora o Zakonu o igrah na srečo odločili poslanci.

Šlo je sicer za ponovno odločanje. Državni zbor je zakon namreč že sprejel 18. decembra 2009, vendar je Državni svet nanj 24. decembra 2009 vložil veto in zahteval ponovno odločanje.

Sam zakon ne bi bil nič posebnega, če ne bi vseboval precej nenavadne določbe. Šesti člen zakona namreč vsebuje naslednje besedilo:
"Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani, preko katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano."

Nadalje zakon vsebuje tudi določbo (deveti odstavek 107. člena), po kateri bo lahko nadzorni organ (Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo) ponudniku storitve informacijske družbe naložil omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo. Predpisane pa so tudi precej visoke kazni - za pravno osebo od 7.500 do 52.500 EUR, od 1.500 do 10.000 EUR za odgovorno osebo pravne osebe ter 1.500 do 5.000 EUR za posameznike (npr. tiste, ki bodo na svoji spletni strani oglaševali igre na srečo).

Če ste ob omenjenem podatku pomislili na Kitajsko ali Iran, se niste dosti zmotili. Omenjene določbe so za demokratično državo skrajno nenavadne, saj gre pri omejevanju svobode interneta za težke in izjemne ukrepe, ki jih je potrebno izvajati s skrajno previdnostjo.

Ob tem pa se zastavlja še kar nekaj vprašanj. Prvo vprašanje zadeva tehnične vidike blokiranja. Kot je na blogu Pravokator pojasnil Gorazd Božič iz SI-CERT-a, je blokade spletnih strani v grobem mogoče opraviti na štiri možne načine, vse je mogoče bolj ali manj enostavno zaobiti, nekateri pa imajo tudi razmeroma resno kolateralno škodo. Kot kažejo izkušnje Irana izpred nekaj mesecev, filtriranje interneta ni učinkovito, saj danes obstaja učinkovita in preverjena tehnologija, ki omogoča zaobid spletne cenzure.

Drugo vprašanje zadeva načelno vprašanje pristojnosti za odločanje o blokiranju in izvajanju internetnih blokad. V prvi vrsti gre za načelno vprašanje kakšna je vloga ponudnikov dostopa do interneta. Praviloma naj bi veljalo, da so ponudniki dostopa do interneta v vlogi nekakšnega cestarja. Njegova naloga je, da so ceste splužene in vzdrževane, če pa nekdo z avtobusom po "njegovi" cesti prevaža ilegalce pa to seveda ni njegova stvar, pač pa stvar pravosodnih organov. Kako bi na primer izgledala zakonska določba, ki bi od DARS-a zahtevala, da zapre ceste do italijanskih igralnic?

Seveda so mogoče situacije, ko lastnik vsebine ne želi odstraniti in v nekaterih primerih seveda je (pravno) smiselno blokado naložiti ponudniku dostopa do interneta. Zakon o elektronskem poslovanju na trgu je tako 3. odstavku 9. člena določal, da lahko "sodišče ali upravni organ ponudniku storitve naloži ustavitev ali preprečitev kršitve". Vendar pa je bil ZEPT konec leta 2009 ravno v 9. členu noveliran, iz omenjenega člena pa so bili izpuščeni "upravni organi".

Poročevalec Državnega zbora št. 84, letnik XXXV iz dne 19. 06. 2009 v obrazložitvi predloga te novele celo izrecno pravi:
"Tretji odstavek, ki je glede na možnost tretjega odstavka 12. člena direktive določal, da lahko sodišče ali upravni organ od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve, je spremenjen tako, da je sedaj pristojno le sodišče, kar je ustreznejše z vidika jasnosti in predvidljivosti ureditve.
...
Mogoče bi bilo sicer izrecno določiti, da so za take ukrepe pristojna sodišča ali pristojni upravni organi skladno z drugo področno zakonodajo zaradi njene ustavitve ali preprečitve kršitve (tak je bil sicer namen ZEPT), vendar to jasnosti ureditve in pravne varnosti ne bi bistveno izboljšalo. Hkrati pa gre za težke in izjemne ukrepe, ki so povezani z omejevanjem svobode interneta in s tem tudi svobode izražanja (kot ustavno zajamčene pravice). S tega vidika je ob upoštevanju načela sorazmernosti in pravne varnosti primerneje tako pristojnost v celoti prenesti zgolj na pristojna sodišča (civilna ali kazenska).
"


Vsekakor tehten argument, vreden razmisleka. Žal pa pri Zakonu o igrah na srečo ni bil upoštevan.

Tretje vprašanje pa zadeva moralne in družbene vidike takšnega početja. Vprašanje, ki bi si ga bilo potrebno zastaviti je, ali si cenzure spleta kot družba sploh želimo. Vsekakor je dejstvo, da je početje organizacij in posameznikov, ki preko interneta organizirajo (pri nas nelegalne) spletne stavnice in se na tak način skušajo izogniti slovenski zakonodaji in koncesijam, potrebno omejiti, vendar pa zdravilo ne sme biti hujše od bolezni. Vendar pa se je potrebno vprašati ali se kot družba želimo postaviti ob bok Kitajski, Iranu in drugim nedemokratičnim državam, ki v imenu varnosti, zaščite javnosti in strogega spoštovanja zakonodaje izvajajo obsežno cenzuro interneta, ali pa bodo blokade skrajni in zgolj s strani sodišča odobreni instrument. To je seveda prvovrstno politično vprašanje na katerega bi morali odgovoriti poslanci v Državnem zboru, ki pa se seveda raje ukvarjajo s "pomembnejšimi" temami, kot npr. ali mora odstopiti eden ali drugi minister, ali je ta ali oni novinar pravilno zapisal neko mnenje in ali je ima večje zasluge za nek ukrep ta ali prejšnja vlada.

O tem, ali je cenzura interneta smiselna in učinkovita, bi se slovenski politiki morda lahko poučili iz študije z naslovom Internet blocking – balancing cybercrime responses in democratic societies, ki so jo oktobra 2009 pripravili Cormac Callanan, Marco Gercke, Estelle De Marco in Hein Dries-Ziekenheiner iz Aconite Internet Solutions. V njej (na voljo je tudi krajši povzetek) obravnavajo vprašanje blokade (filtriranja) interneta in sicer tako iz pravnih, kot tudi iz tehničnih vidikov. Pri tem opozarjajo na številne probleme, predvsem to, da se lahko blokira premalo ali preveč, kaj blokiranje pomeni za svobodo v družbi, precejšen del študije pa je namenjen tudi vprašanju ali je blokiranje sploh učinkovito.

Povzetek študije je v sporočilu za javnost v treh stavkih povzel eden izmed avtorjev, Callanan: "Tehnično je težko izvedljivo. Pravno je problematično. Predvsem pa predstavlja otipljivo grožnjo prostemu pretoku informacij in je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli.".

Slovenska politika z Uradom RS za nadzor prirejanja iger na srečo na čelu je že večkrat pokazala, da interneta in informacijske zakonodaje ne razumeta prav dobro, prav tako pa tudi ne premoreta potrebnega občutka pod katerimi pogoji je dopustno poseganje v svobodo izražanja na internetu.

Predvsem pa bode v oči skoraj popolna odsotnost zavedanja pomena interneta in informacijske tehnologije s strani slovenske politike. Med tem, ko se v svetu dogajajo pomembni premiki na področju IT-ja in informacijske zakonodaje, katerih posledice so za nas dolgoročno vsekakor zelo pomembne, so pri nas v prvi vrsti prepiri o tem kaj je nek politik rekel ali zamolčal, kdo si zasluži državno odlikovanje in kdo ne ter ali se je neka stranka znašla na robu kaosa ali pa gre samo za notranjo reorganizacijo.

Tako nam po uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov država dodatno sporoča, da je skrajni čas za pričetek uporabi storitev, ki omogočajo bolj anonimno uporabo svetovnega spleta.
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...

Preberi cel članek »

Mnenje: totalitarni vzgibi slovenskih oblasti pri odnosu do interneta

Mnenje: totalitarni vzgibi slovenskih oblasti pri odnosu do interneta

17. aprila 2003 je bil Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov s strani policije obveščen, da je na spletni strani www.udba.net objavljena Centralna Aktivna Evidenca, zbirka podatkov bivšega Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS, ki je vsebovala osebne podatke (ime ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija nezakonito pridobivala podatke o bralcih spletnih portalov

Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih ...

Preberi cel članek »

Notranje ministrstvo: policija greila pri pridobivanju podatkov

Notranje ministrstvo: policija greila pri pridobivanju podatkov

Notranje ministrstvo je v odgovoru Uradu Informacijskega pooblaščenca delno soglašalo z ugotovitvami urada, da je policija podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov zahtevala na podlagi napačne pravne podlage. Z ugotovitvami pooblaščenca se »načeloma strinjajo« tudi na vrhovnem ...

Preberi cel članek »