Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Heise - Te dni se je v javnosti pojavila pogodba med nemško obveščevalno službo (BND) in nemškim telekomom po kateri le ta naročniku posreduje ves tranzitni promet, ki se po DT infrastrukturi pretaka čez Nemčijo. Promet, katerega izvor ali ponor je v Nemčiji je izrecno izvzet.

BND glede na objavljeno pogodbo za storitev plačuje 6.500 EUR mesečno. Razkritje je zanimivo tudi iz vidika nemškega odziva na podoben ameriški program (PRISM).

V Sloveniji smo glede tega precej bolj napredni. Dvajseti in enaindvajseti člen ZSova se tako glasita:

20. člen

Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko agencija za opravljanje svojih nalog uporablja naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov:
– spremljanje mednarodnih sistemov zvez;
– tajni nakup dokumentov in predmetov;
– tajno opazovanje in sledenje na odprtih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.

21. člen

(1) Spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov dovoljuje direktor...

Slo-Tech - Avstralska varnostno-obveščevalna služba ASIO (domača ustreznica je SOVA) si je z v naglici sprejetim zakonom uspela izboriti bistveno povečanje pooblastil. Poleg nadzora tujih vladnih in gverilskih groženj državni varnosti jim bo zdaj dovoljen še nadzor nad tujci in tujimi podjetji v državi; nekaj, kar je praviloma pridržano policijskim in carinskim organom in s tem podvrženo sodnemu nadzoru.

Vlada je spremembo zakona brez prave obrazložitve na hitro potisnila skozi parlament. Junijsko zasedanje pred pristojno komisijo parlamenta je bilo sklicano nenadoma in 3 mesece pred načrti, omejeno na 90 minut in brez prisotnosti predstavnikov ASIO, državno tožilstvo pa je pri tem povedalo le, "da se ne morejo spustiti v...

Informacijski pooblaščenec - Informacijska pooblaščenka lansko leto zaradi kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov oglobila zunanjega ministra Dimitrija Rupla in generalnega sekretarja na MZZ. Omenjena sta namreč storila dva prekrška, saj sta naročila nezakonito pregledovanje telefonskih izpiskov vseh zaposlenih na ministrstvu.

Minister in njegov državni sekretar sta odredila posebno komisijo, ki je od operaterja pridobila podatke o klicih zaposlenih in med vsemi klici zaposlenih iskala tiste, ki so po telefonu komunicirali s časopisno hišo Dnevnik. Del obdelave osebnih podatkov je opravil operater, brez sklenjene pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov. Z obdelovanjem podatkov o klicih kar vseh zaposlenih sta omenjena grobo posegla v zasebnost zaposlenih na MZZ. Zaradi ugotovljene kršitve v inšpekcijskem postopku je Pooblaščenec obema odgovornima osebama izrekel globo v višini 1660 €.

Omenjena kršilca Zakona o varstvu osebnih podatkov sta se na odločbo Pooblaščenca pritožila, prejšnji teden pa je...

Slo-Tech - Pred dvema letoma je informacijski pooblaščenec ugotovil, da družba Magistrat International v svoji blagovni hiši Emporium v Ljubljani nezakonito izvaja video nadzor garderob in slačilnic, s čimer je posegala v zasebnost posameznikov, na podlagi tega pa se je takrat informacijski pooblaščenec odločil, da bo družbo tudi kaznoval z globo.

Emporium se je na prejeto globo pritožil, saj se niso počutili odgovorne za nastalo situacijo, ampak so pričakovali, da bo video nadzor izvajala pooblaščena varnostna služba in da bo le-ta opravljala svoje delo skladno z veljavnimi predpisi in normami. Na podlagi tega so tudi predvidevali, da je za nastalo kršitev odgovorna izključno varnostna služba in ne oni sami, zaradi česar so tudi vložili na sodišče zahtevo za sodno varstvo, saj je po njihovem mnenju prišlo do napačne ugotovitve stanja in da bi bilo potrebo pridobiti izjave varnostne službe, saj bi ta morda uspela pojasniti zakaj se je video nadzor izvajal kot se je, to pa bi morda pripeljalo...

Slo-Tech - Na spletni strani Ustavnega sodišča je bila včeraj objavljena razsodba iz 8. januarja 2009 v katerem je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zahtevi za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Kot je znano je postopek za oceno ustavnosti pred približno letom dni sprožila Informacijska pooblaščenka in sicer zato, ker je v inšpekcijskem pregledu na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE. Zakon o SOVI namreč določa, da lahko tako odredbo za prisluhe mednarodnim sistemom zvez izda direktor SOVE sam, po mnenju Pooblaščenke pa je to neustavno, saj 37. člen Ustave izrecno zahteva odredbo sodišča.

Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto dni, nato pa odločilo, da zahtevo za oceno ustavnosti zavrže.

V obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je Pooblaščenka v okviru inšpekcijskega postopka ugotovila, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj...

Dnevnik - Marca letos je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA), saj je Informacijska pooblaščenka v okviru nadzora na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE.

Težava je v tem, da slovenska ustava za prisluškovanje komunikacijam izrecno zahteva odločbo sodišča, zakon o SOVI pa določa, da lahko tako odločbo izda kar direktor SOVE sam. Zato je po mnenju Informacijskega pooblaščenca Zakon o SOVI v neskladju s 37. členom Ustave.

Prejšnjo sredo pa so svoje mnenje podali še poslanci Državnega zbora. Na seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve so podali mnenje, da sta Zakon o Sovi in Zakon o obrambi - v skladu z ustavo.

Zanimivo je, da so bili poslanci takega mnenja kljub izrecni ustavni določbi in kljub dejstvu, da je znan vsaj en primer spornega prisluškovanja s strani SOVE (Sanader - Janša). Mnenje je soglasno podprlo 15 navzočih...

Slo-Tech - Kot je znano, je Urad za varstvo konkurence julija letos uvedel inšpekcijski nadzor zaradi suma usklajenega ravnanja oziroma omejevalnega sporazuma med trgovskimi družbami Mercator, Spar in Engrotuš. V okviru postopka so pri trgovcih zasegli nekatere podatke iz njihovih računalnikov.

Informacijski pooblaščenec je nato dobil prijavo, da Urad za varstvo konkurence v Mercatorju kopira celotne trde diske nekaterih osebnih računalnikov, na diskih pa naj bi se nahajali tudi osebni podatki in osebna korespondenca zaposlenih.

To naj bi predstavljalo kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, saj UVK nima zakonske podlage za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec uvedel inšpekcijski nadzor ter 10. julija 2008 UVK-ju prepovedal kakorkoli uporabljati določene osebne podatke. Konkretno je prepovedal uporabo osebnih podatkov v mapah \\Documents and Settings\ in \\Users\ ter uporabo vseh datotek vrste .nsf (Lotus Notes), .pst, .ost, .pab in .oab (vse Microsoft...

The Register - Kot poroča The Register, ki se naslanja na sporočilo švedske Piratske stranke, švedska vlada pripravlja zakon, ki bo švedski tajni službi National Defence Radio Establishment (FRA) omogočil dostop in spremljanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.

Švedska tajna služba bo tako lahko spremljala ves "mednarodni promet", torej tako vse telekomunikacije, ki izvirajo iz Švedske, ki so namenjene na Švedsko ter ki prečkajo Švedsko (npr. komunikacijo med Britanci in Finci). Ukrep je še posebej problematičen zaradi narave usmerjanja prometa preko interneta, saj komunikacijski paketki med dvema točkama potujejo po glede na trenutno obremenjenost omrežja najhitrejših povezavah, ne pa po geografsko najkrajših poteh.

Prestrežene podatke bodo analizirali z iskalniki ključnih besed, dostop do analiz pa bodo poleg tajnih služb, policije in carine imeli tudi uslužbenci ministrstva za promet, uslužbenci ministrstva za kmetijstvo v nekaterih primerih pa tudi večja zasebna...

Slo-Tech - Nataša Pirc Musar funkcijo Informacijske pooblaščenke opravlja že dobri dve leti. V tem času se je ukvarjala z številnimi primeri, povezanimi z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja ter varstvom osebnih podatkov.

V javnosti v zadnjem času odmevata primer Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po njenih ugotovitvah nezakonito obdelovalo osebne podatke ter pobuda za presojo ustavnosti 21. člena Zakona o SOVI, ki jo je pooblaščenka na Ustavno sodišče vložila marca letos.

Vsekakor dovolj razlogov za pogovor o tem, kaj se v Sloveniji dogaja na področju varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti. Povedala nam je mnogo več, kot smo sprva pričakovali.

Slo-Tech - Potem, ko je bila prejšnji teden na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti Zakona o SOVI, smo te dni že doživeli prve politične odzive.

Poslanec SDS Miro Petek je tako mnenja, je potrebno biti pri obravnavanju dela tajnih služb "tenkočuten in previden", ter dodal, da se "ne more znebiti občutka, da nekateri skušajo onesposobiti Sovo" s posegi v 21. člen SOVE.

Glede na izjavo se zdi, da nekaterim politikom vladajoče stranke nenadoma ni več v interesu zakonito in ustavno delovanje SOVE - torej tisto delovanje, ki ga je lansko leto s sprožitvijo ti. "afere SOVA" skušala zagotoviti prav vlada.

Dejstvo namreč je, da je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da SOVA v okviru nadzora mednarodnih sistemov zvez nadzoruje konkretne in fizično določljive posameznike, nadzor pa poteka na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije. Prav tako je Ustavno sodišče decembra leta 2005 ugotovilo, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala...

Slo-Tech - Pred dvema dnevoma je Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA).

Vloga je bila vložena na podlagi inšpekcijskega nadzora, ki ga je pooblaščenec opravil na SOVI. V okviru nadzora je bilo ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da direktor SOVE odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko, SOVA pa v svojih bazah podatkov vodi tudi imena in priimke nadzorovanih oseb (torej osebne podatke). Hkrati je pooblaščenec ugotovil, da se ukrep izvaja na ozemlju Slovenije, s strani uradnih oseb Republike Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije. Poleg tega ukrepi tudi niso časovno omejeni. Z drugimi besedami - nadzor mednarodnih sistemov zvez SOVA izvaja na mednarodnih telekomunikacijskih vodih, ki potekajo preko Slovenije.

Spremljanje mednarodnih sistemov zvez po 21. členu Zakona o SOVI je po mnenju Informacijskega pooblaščenca v neskladju s 37. členom...

New York Times - Pred dvemi dnevi je New York Times objavil članek z naslovom Wider Spying Fuels Aid Plan for Telecom Industry.

V članku opisujejo sodelovanje ameriških telekomunikacijskih podjetij z NSA. Nekaj ameriških nevladnih organizacij je namreč proti nekaterim telekomunikacijskim podjetjem vložilo tožbe zaradi (po njihovem mnenju) nezakonitega sodelovanja z NSA. Zaradi tožb je ameriška administracija skušala doseči sprejetje zakonodaje, ki bi telekomunikacijskim podjetjem za nazaj podelila imuniteto. A glavni problem ameriške vlade ni podeljevanje imunitete za nazaj, pač pa vprašanje ali bodo telekomunikacijska podjetja v prihodnosti še želela (nezakonito) sodelovati z ameriškimi tajnimi službami.

Dokler je glavni prenos telekomunikacijskih podatkov potekal brezžično in preko satelitov, so ameriške tajne službe imele na voljo lastno tehnologijo za prestrezanje. V zadnjih letih pa čedalje več komunikacij poteka po optičnih kablih, pri nadzoru le-teh pa tajne službe potrebujejo...

RTV Slovenija - Predstavniški dom ameriškega kongresa je podprl osnutek zakona, ki bi obveščevalnim službam podelil možnost prisluškovanja telefonskim pogovorom in nadzora elektronske pošte brez odredbe sodišča.

Predlog, ki sicer predstavlja nadgradnjo obstoječega zakona o delovanju obveščevalnih služb, bi slednjim omogočil nadzor telekomunikacij tujih državljanov, ki potekajo preko ozemlja ZDA. Kar v praksi pomeni, da bodo ameriški obveščevalci lahko zakonito nadzorovali vso elektronsko pošto tujcev, ki se pretaka preko strežnikov v obljubljeni deželi, pa tudi vsebino VoIP pogovorov, če bodo ti potekali preko infrastrukture, ki se nahaja na ozemlju najbolj demokratične države na svetu.

Mike McConnell, ki je v trenutni administraciji zadolžen za državno varnost je medtem predsedniku Georgu Bushu dejal, da osnutek zakona omogoča tisto, kar je potrebno za varovanje državne varnosti. "Zato bom zakon podpisal takoj, ko ga dobim na mizo," je dodal Bush.

Še izvorna novica na rtvslo.si.

Ker nimam...

RTV Slovenija - Poslanci so ob obstrukciji dveh največjih opozicijskih strank sprejeli novelo zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Slednja bo tako lahko dve leti (doslej 6 mesecev) nadzirala elektronsko pošto in prisluškovala telefonskim pogovorom posameznikov, ki naj bi ogrožali varnost države.

Spomnimo, da je podaljšanje časovne omejitve posega v komunikacijsko zasebnost posameznika sprožilo vrsto polemik, tako s strani opozicijskih poslancev, kot tudi strokovne javnosti. Vlada je v predlogu novele najprej predlagala popolno odpravo časovne omejitve. Opozicija je nato 10. maja na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vložila dopolnilo, s katerim se je v predlogu novele čas nadzora omejil na leto dni, kar je komisija sprejela. Kljub temu so koalicijski poslanci menili, da je leto dni prekratek rok in za plenarno zasedanje pripravili amandma, s katerim se dovoljeni čas nadzora podaljšuje na 24 mesecev.

Največji očitek sprva predvideni popolni odpravi časovne...

Slo-Tech - Ta teden je vlada parlamentu v zakonodajni postopek poslala spremembo Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Kot razlog za spremembo zakona je vlada navedla sodelovanje z EU in NATO-m v boju proti terorizmu

Novela Zakona o SOVI prinaša dve temeljni spremembi. Prva sprememba je, da izključno pristojnost odrejanja posegov v komunikacijsko zasebnost (nadzorovanje in snemanje vseh oblik telekomunikacij ter dostop do prometnih podatkov) z dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča. Takšna rešitev sicer ni sporna, vendar pa predlog vztraja pri (dosedanji) rešitvi, po kateri je odločanje o najhujših posegih v zasebnost v pristojnosti zgolj enega predstavnika sodne oblasti v državi, kar morda ni najboljša ureditev. Problem je tudi v tem, da je sodnik pri odločanju odvisen od informacij, ki mu jih posreduje agencija. Rešitev, da bi o tovrstnih posegih odločal npr. posebni senat Vrhovnega sodišča bi bila gotovo ustreznejša.

...

Slo-Tech - Osmega decembra 2005 je Ustavno sodišče RS izdalo odločbo Up-412/03-21 iz katere izhaja, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala posamezniku. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da: "dejavnosti SOVE ni mogoče razumeti kot zakonito tehnično pomoč na podlagi 142. člena ZKP".

Za kaj konkretno gre?
Pritožnik je bil najprej osumljen, nato pa tudi obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Njegov zagovornik je trdil, da so kriminalno dejavnost izzvali tajni policijski sodelavci, tajno snemanje telefonskih pogovorov naj bi se začelo šele nekaj časa po pridobitvi odredbe (v vmesnem času nekaj pogovorov iz katerih naj bi bilo razvidno izzivanje kriminalne dejavnosti ni bilo posnetih), prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov pa je izvajala SOVA, čeprav bi ga morala izvajati policija. Prisluškovanje naj bi se izvajalo na način, ki naj bi omogočal zlorabe (npr. montaža, brisanje, vnašanje novih besedil), obramba pa v nasprotju s tožilcem ni mogla...

Slo-Tech - V današnjem DELU je na strani 13 objavljen članek o sledenju mobilnim telefonom. Članek je nastal na podlagi sodne obravnave v primeru Dragan Dolar in soobtoženi, ki se je odvila 15. julija 2004 na Okrožnem sodišču v Kranju.

Na obravnavi, na kateri so obtoženim sodili zaradi tatvine avtomobilov, je tožilstvo predstavilo dokaze, ki so jih pridobili s pomočjo prisluškovanja. Nalog za prisluškovanje je bil pridobljen zakonito, vendar pa se je izkazalo, da pri nekaterih obdolžencih prisluhi ne zadostujejo za obsodbo. Zato je preiskovalni sodnik na predlog tožilstva izdal odredbo, s katero je od Mobitela in Simobila zahteval še podatke o gibanju obdolžencev za nazaj. Podatke so dobili in na njihovi podlagi je policija narisala shemo gibanja obdolžencev. Podatki o gibanju so bili tako eden izmed ključnih dokazov tožilstva.

Zato je precej čudno zatrjevanje Mobitela, da - kot navaja DELO - "Mobitel ne more spremljati gibanja svojih uporabnikov. Hrani le podatke v zvezi s klicem, ki so...