Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti sta Jimmy Wales in Larry Sanger začela projekt, ki je počasi in zanesljivo spremenil svet. Postavila sta danes 15. najpopularnejšo spletno stran, ki je na voljo v 316 jezikih in jo vsak mesec obišče 1,7 milijarde ljudi. Odprta spletna enciklopedija Wikipedija je eden najuspešnejših skupnostnih projektov v zgodovini. Wikipedija je v 20 letih iz garažnega projekta zrasla v globalni fenomen, ki pa se je moral nekoliko tudi prilagoditi tudi internetu in človeški naravi.

Da Wikipedija deluje, je pravzaprav fenomen. Stotisoči v stran vlagajo svoj čas, rezultat pa ni kakofonija glasov, temveč kakovostni prispevki. Wikipedijo danes odlikujejo predvsem obširnost, saj bomo v njen našli tudi najbolj obskurne pojave, ki v klasične enciklopedije ne pridejo, in ažurnost. Pomembni dogodki dobijo svoj vnos že v nekaj minutah ali kvečjemu urah, nato pa se sproti posodablja.

Eden ključnih stebrov Wikipedije je preverljivost, saj morajo imeti vse trditve v Wikipedijinih člankih...

Financial Times - Soustanovitelj Wikipedije Jimmy Wales je zagnal novo družabno omrežje, ki se bo poskusilo v boju za uporabnike pomeriti s Facebookom in Twitterjem. Vsebinski koncept je sicer podoben, gre za deljenje novic, pa zbiranje posameznikov v različnih interesnih skupinah, pomembna razlika pa je v popolni odsotnosti oglasov. Namreč, kot pravi Wales sam, je v takem primeru izključni zmagovalec nizka kakovost objavljenih vsebin. Namesto tega se bo WT:Social - podobno kot Wikipedija - financiral iz prostovoljnih prispevkov. Kot uspešne primere, kjer so ljudje za kakovostne vsebine pripravljeni tudi nekaj plačati, pa Wales navaja New York Times, Spotify in Netflix. Čeprav resnici na ljubo, plačevanje pri nobenem od njih ni prostovoljno. Naslednja razlika je ta, da Facebook in Twitter uporabljata algoritme, ki odločajo o tem, katere vsebine se nam bodo prikazale najprej, pri WT pa bo glede tega odločilen zgolj čas objave, nekoč v bodočnosti bodo morda poskusili še z gumbom "upvote", kot ga pozna...

Slo-Tech - Hitro mineva čas in spletna enciklopedija Wikipedija, ki je spremenila način iskanja informacij, praznuje že 15 let delovanja. Jimmy Wales in Larry Sanger sta 15. januarja 2001 postavila spletno enciklopedijo, ki sta jo zaradi uporabe tehnologijoe za skupinsko urejanje wiki poimenovala kar Wikipedija. Niti slutiti nista mogla, da bo spletna stran zrasla v največjo enciklopedijo vseh časov, ki ima prispevke v več kot 280 jezikih in je prisilila Encyclopedio Britannico, da preneha izhajati v papirnati obliki. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi se slednje bržkone zgodilo tudi brez Wikipedije, je pa ta pokazala, da so skupinski prostovoljski projekti možni in da lahko dajo izvrstne rezultate,...

BBC - Verjetno je bilo le še vprašanje časa, preden so se bili izdajatelji ugledne enciklopedije Britannice primorani usesti in razmisliti o smiselnosti priprave nadaljnjih tiskanih izdaj. Odločitev je padla te dni in pravi, da je bila izdaja iz leta 2008, z 32 zvezki, težka približno 60kg, zadnja. Zbiratelji jo lahko dobijo za slabih 1400 dolarjev, med alternativami pa najdemo DVD izdajo za 30 oz. 40 dolarjev, spletno različico za 70 dolarjev letno, in seveda prosto ter brezplačno Wikipedijo.

Odločitev je del širšega premika od tiska k spletnim izdajam, ki trenutno pošteno pesti in bega predvsem časopisno industrijo. Spletne edicije so mnogo bolj praktične za branje, iskanje, kopiranje in deljenje, da ne rečemo, da je osveževanje bistveno bolj...

BBC - Na Kubi so zagnali svojo alternativo prosti spletni enciklopediji Wikipediji, ki se imenuje EcuRed: Enciclopedia cubana. Uraden pričetek delovanja strani je napovedan za danes, a je bila dosegljiva že včeraj. Kot pravijo skrbniki strani, je "namenjena ustvarjenju in delitvi znanja vseh in za vse s Kube po vsem svetu". Njena filozofija je "zbiranje in razvoj znanja z demokratičnega, neprofitnega, objektivnega, dekolonizatorskega vidika". Trenutno ima 19.345 člankov, medtem ko jih ima španska Wikipedija slabih 700 tisoč.

Posebej zabaven je prispevek o ZDA v novi enciklopediji. Že v uvodu piše, da gre za imperij našega časa, ki si je svoje ozemlje s silo pridobil od drugih držav in dal na razpolago podjetjem in monopolom. Državljani te države porabijo četrtino svetovne energije. Za...

Slo-Tech - Ta konec tedna je v Leipzigu potekala konferenca Wikipedia - Ein kritischer Standpunkt, na kateri so udeleženci poslušali predavanja o različnih temah, povezani s spletno enciklopedijo Wikipedija in prosto dostopnim znanjem na spletu nasploh: med drugim kritike o virih za Wikipedijo, medijski kompetenci, medijskem arhivu Wikimedia Commmons, prihodnosti itn.

Zanimivo raziskavo je predstavil zgodovinar Peter Haber, ki je s svojimi študenti prečesal mnoge članke o zgodovinskih temah in preverjal njihove razumljivost, objektivnost in pravilnost. Ugotovil je, da čeravno so članki večidel faktografsko...

Slo-Tech - Na univerzah po svetu Wikipedije ne štejejo kot kredibilen vir, ker lahko podatke po njej premetava vsakdo (čeravno je zelo uporabna za pregled znanja in zbirka koristnih povezav do primarnih virov), a malo katera ponudi uporabno alternativo. Na Stanfordu je filozof Larry Sanger, ki je dolgo časa sodeloval pri Wikipediji, začel urejati spletno enciklopedijo, ki jo imenujejo avtoritativna. Prispevke vanjo pišejo akademiki, vsak članek pa je pregledan pred objavo na spletu. Sicer je Stanford Encyclopedia of Philosophy, kot se imenuje, kakor Wikipedija brezplačna, a ni odprta za urejanje. Tako lahko tej enciklopediji verjamemo in jo tudi citiramo v svojih delih brez slabe vesti.

Poudariti velja, da stanfordovska verzija ne opravlja iste...

BBC - Znak ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki ga Slovenci še največkrat vidimo v filmih, je na spletu objavljen marsikod, a ena objava gre FBI-ju še pošteno v nos. Le tako si lahko razložimo, zakaj so poslali sanfranciški pisarni Wikipedije pismo, v katerem jih pozivajo, naj znak umaknejo s svoje strani. V zahtevku utemeljujejo, da je posest teh insignij ali kakršnekoli barvne imitacije kazniva, zato so lahko posestniki kaznovani z globo ali zaporno kaznijo. Posnetek na Wikipediji, ki omogoča reprodukcijo vse do ločljivosti 2000 x 2060 pikslov, je po mnenju FBI-ja še...

CNet - Microsoft je javnosti predstavil testno verzijo projekta EntityCube, ki se zgleduje po Wikipediji. V kocki bodo poskušali zbrati biografske podatke o vseh, ki se pojavljajo na spletu. Torej bodo že objavljen material, ki je raztresen po milijonu strani, zbrali na enem mestu. Nato se bo s to zbirko podatkov dalo početi marsikaj zanimivega, na primer narisati bo moč kakšen graf socialne povezanosti in poznanstev, avtomatsko sortirati ljudi po poljubnih kriterijih in podobno.

Microsoft poudarja, da se EntityCube razlikuje od preprostega brskalnika. Tudi slednji sicer lahko najde želene informacije o osebah, a morajo ljudje nato sami preklikati mnogo strani in izluščiti bistvo. Microsoft bo to storil za vas na enem mestu, za razliko od Wikipedije pa se bo omejil pretežno na ljudi.

Slashdot - Wikimedia Foundation je od svojega nastanka stremela za idealom prosto dostopnega znanja in informacij, kar je lahko udejanjila le s primerno licenco, ki je veljala za objavljena besedila. Ob nastanku je bila najprikladnejša GNU Free Documentation License (GFDL), ki pa je sestavljena predvsem z mislijo na programsko dokumentacijo, ne pa članek v Wikipediji, navedke v Wikinavedku ipd. Problemov z obstoječo GFDL je kar nekaj; predvsem pri člankih z ogromno avtorji, kar so v Wikipediji praktično vsi. GFDL tako na primer terja, da je vsakemu navedku besedila, ki je pokrito z GFDL, dodana celotna licenca, kar je moč realizirati v knjigah in na spletu, nemogoče pa v video ali avdio posnetkih ter krajših povzetkih.

Ob nastanku Wikipedije boljše licence še ni bilo, sedaj pa jo imamo, zato bodo počasi migrirali nanjo. Z glasovanjem so namreč odločili, da bo vsa prihodnja vsebina objavljena z dvema licencama: obstoječo GFDL in odslej tudi s Creative Commons Attribution-ShareAlike...

smh.com.au - Standardna Encyclopaedia Britannica, kjer prispevke za razliko od Wikipedije pišejo usposobljeni ljudje in jih pred izdajo pregleduje uredniški odbor, se je odločila uvesti wikipedijski model za svojo spletno verzijo. Tako bo odslej vsem bralcem omogočeno dopolnjevanje in popravljanje člankov na spletu, je v intervjuju dejal šef Jorge Cauz. Razlika v primerjavi s konkurentko pa ostaja stroga moderiranost, saj bo moral nove prispevke urednik potrditi, šele nato se bodo smeli pojaviti na strani, res dobri pa si bodo utrli pot v knjižno izdajo, ki izhaja vsako drugo leto. Poleg tega bo Britannica uvedla še posebno registracijo, kjer se bodo morali ljudje izkazati s pravim imenom in naslovom, da bodo nato lahko dodajali svojo vsebino, ki bo prikazana poleg avtoriziranih člankov.

Cauz je intervju izkoristil tudi zato, da je nekoliko ošvrknil Google. Po njegovem mnenju bi se moral Googlov izvršni direktor močno zamisliti nad dejstvom, da za množico terminov Google kot prvi zadetek vrne...

TG Daily - Če ste v zadnjem času kaj obiskovali Wikipedijo, ste na strani zgoraj gotovo opazili prošnjo za donacije, ki so jih zbirali. Sprva se je števec ustavil pri 3,5 milijona dolarjev, kar pa naj ne bi zadostovalo. Wikipedija, ki zaposluje 23 ljudi, namreč letno porabi nekaj manj kot šest milijonov dolarjev. Da bi dosegli postavljen znesek, je ustanovitelj Jimmy Wales na spletni strani Wikimedija Fundacije osebno zaprosil za pomoč in - zmagal. V samo nekaj dnevih se je nakapljal še preostanek.

Na TG Daily si sedaj postavljalo še nekaj zanimivih vprašanj. Prvo je seveda, kolikšno vsoto bi Wales za deveto najbolj obiskano stran na spletu lahko zahteval in še dobil. Zagotovo več kot šest milijonov, če so se ti nabrali tako hitro. Drugo vprašanje je, ali bodo ljudje sedaj nehali prispevati, ko je cilj dosežen, ali pa bodo nadaljevali v znak podpore njim tako dragi strani? Povzetek finančnega izkaza za preteklo obdobje je na spletu.

Delo - Ustanovitelj proste spletne enciklopedije Wikipedije - Jimmy Wales je v ponedeljek predstavil nov odprti spletni iskalnik Search Wikia. Glavna prednost iskalnika je odprtost oziroma transparentnost algoritma kar pomeni, da si lahko uporabniki ogledajo, kako algoritmi delujejo (kako je iskalnik sploh prišel do rezultata). V prihodnosti jih bodo lahko celo prilagodili po svojih potrebah.

Search Wikia je sicer komercialni projekt, ki naj bi se financiral z oglasi. Lastnik iskalnika je podjetje Wikia.com, ki ga je leta 2004 ustanovil Wales.

Vendar pa odprtost morda ne bo dovolj za uspeh iskalnika, saj so prvi odzivi predvsem negativni.



Vir: Delo.si, Ars Technica.

Slashdot - V času tega pisanja je ta številka že presežena, vendar je te dni angleška Wikipedija dosegla dva milijona vnesenih prispevkov. Drugomiljonski članek naj bi bil posvečen El Hormiguero-u, ki je komik na španski televiziji.

Vendar po zadnjih pregledih poročajo, da se za to "častno" mesto potegujejo kar trije prispevki. Kateri je dejansko na dvamiljontem mestu, bo znano, ko bodo pri Wikimedia Foundation preverili sistemske loge.

Vir

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

ComputerBase - Spet lahko beremo, da so Kitajci ostali brez dostopa do spletne enciklopedija Wikipedije. Uradne informacije pričajo, da bo dostop do kitajskega prevoda sproščen v roku enega tedna, medtem ko bodo morali na angleško različico počakati še vsaj en mesec. Ali je za nenadno onemogočenje dostopa kriva strožja cenzura ali tehnične težave, še ni znano. Kljub temu pa se tudi po sprostitvi blokade ne bo dalo dostopati do vseh vsebin, saj kitajska vlada že sedaj in bo tudi v prihodnosti pridno cenzurirala vse sporne članke, še posebej o Falun Gongu in pokolu na Trgu nebeškega miru (Tiananmen).

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...

Slo-Tech - Microsoft se je odločil uporabnikom svoje enciklopedije Encarta ponuditi podoben pristop, kot ga je pionirsko predstavila prosta spletna enciklopedija Wikipedia. Odslej bo pri vsakem članku v Encarti opcija Edit this article (torej uredi članek po slovensko), ki bo bralcu omogočila članek dopolniti oz. spremeniti in odposlati Microsoftu. Slednji bo z vrsto korakov -- najprej s preverbo dejstev, potem z oceno berljivosti in koherence in nenazadnje preverbo skladnosti članka z Encarto kot celoto -- ocenil, ali se bo popravljeni članek pojavil v Encarti. Kako se prijaviti.

IBM - Včeraj smo pisali o tem, da obsega Wikipedia že milijon člankov. Razvoj vsebine skozi čas je za nekoga, ki ga spremlja od daleč, težko predstavljiv, zato so pred časom v IBM-u naredili grafično predstavitev nekaterih izbranih članov, da bi ponazorili, kako poteka proces urejanja in spreminjanja različic. Poleg lepih slik stran vsebuje tudi dobre ideje, kako vizualizirati velike količine podatkov.

Slashdot -

Gotovo marsikdo izmed vas pozna Wikipedio, neprofitni projekt, ki teče že tri leta in želi s programsko opremo WikiWiki sestaviti največjo prostodostopno enciklopedijo. Prostodostopno zato, ker je ves tekst pod licenco GNU (podobno kot Linux). Od marca 2002 deluje tudi v slovenščini.

Kot poroča Slashdot so presegli mejo 300.000 člankov, v katerih je 90,1 milijona besed. Za primerjavo povejmo, da Encyclopaedia Britannica vsebuje 85.000 člankov s 55 milijoni besed. Mejo 200.000 člankov je Wikipedia presegla letošnjega februarja.

Ste vedeli, da je Trboveljski dimnik s 364 metri najvišji evropski dimnik?

Slashdot - Kot poroča Slashdot, je različica proste (njena vsebina je zaščitena z licenco GNU Free Documentation License) spletne enciklopedije Wikipedia v angleškem jeziku v 3 letih obstoja dobila že dvestotisoči članek, pri čemer velja poudariti, da se je število člankov v zadnjem letu podvojilo.

Jubilejni članek nas pouči o trenerju angleškega moštva Sheffield United Neilu Warnocku. Ker gre z naraščanjem obsega pričakovati tudi porast obiska, bodo v kratkem povečali zmogljivost strani z 9 dodatnimi strežniki, ki jih bo kajpada poganjal Linux. Na voljo je tudi inačica Wikipedie v slovenščini, ki v tem trenutku premore 3632 člankov, zadnji nam pove nekaj o francoskem matematiku, fiziku in filozofu d'Alembertu.

Enciklopedistom iskreno čestitamo in obenem vabimo nove "pisune", da pomagajo zmanjšati razliko do inačice v angleščini.