Kaj, če bi znanstveniki prenehali zastonj delati za profitne založnike?
Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.
Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...
Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...