Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - Tudi letos na zadnji dan v marcu obeležujemo svetovni dan varnostnih kopij, na katerega se spomnimo na pomembnost varovanja lastnih podatkov pred izgubo. Prvikrat so ga obeležili leta 2011, ko se je na Redditu eden izmed uporabnikom jezil zaradi odpovedi diska in se pridušal, zakaj ga nihče pred tem opozoril na pomembnost varnostnih kopij. Zamisel je udejanjil Ismail Jadun, ki si je izmislil svetovni dan varnostnih kopij (World Backup Day).

Namenoma je izbral 31. marec, saj je prvi april posvečen potegavščinam in norčijam. Z izbiro datuma je želel simbolizirati, da varnostne kopije niso šala, temveč imajo lahko resne posledice. Hkrati je želel s tem ljudem dati vsaj en dan v letu izgovor, da varnostne kopije zares naredijo. Na ta dan je opomnil tudi vse prijatelje in družinske člane.

Danes varnostne kopije niso težaven problem, saj je implementacij več, primerne so za različne sisteme. Osnova je še vedno - sicer nekoliko zastarelo - pravilo 3-2-1, da morajo obstajati vsaj tri...

Slo-Tech - Francija je Apple kaznovala z zanj simboličnimi 150 milijoni evrov, ker je podjetje pretiravalo s pojavnimi okni (pop-up), ki jih morajo preklikati uporabniki za strinjanje s sledenjem s piškotki ali njihovo zavrnitev. Gre za ogrodje ATT (App Tracking Transparency), ki ga iPhone uporablja od leta 2021 in pri uporabi aplikacij drugih proizvajalcev od uporabnikov zahteva kopico soglasij. S tem škodi malim založnikom, ki so za razliko od velikih vertikalno integriranih sistemov še posebej odvisni od podatkov, ki jih pridobijo z zunanjimi piškotki (third-party).

Varuh konkurence (Autorité de la concurrence) poudarja, da je ATT povsem dobrodošla rešitev s plemenitimi nameni, problematična pa je njena implementacija. Ta po nepotrebnem zapleta pridobivanje uporabnikova soglasja in uporabo zunanjih aplikacij, s čimer škoduje založnikom, ki se financirajo pretežno iz oglasov v svojih aplikacijah. Ti se tudi ne morejo zanašati, da jim bo ATT zagotovil pravno veljavno soglasje, zato morajo...