Povprečni dosežki slovenskih učencev so najslabši doslej

Ja no, kul potem. Saj nisem rekel, da je za vsakega, pač v povprečju.

Delavec, po čem ti to sodiš, no? A to si iz riti privlekel neke svoje kao opazke al imaš kak kredibilen vir, kjer se primerja vsi potrebni kriteriji? Klientela študentov ter korelacije med zapomnitvijo ter logičnim razmišljanjem? To niti podrazno ne moreš metat v en in isti koš, večina tu vas je pa očitno strokovnih izvedencev za medsebojno vrednotenje. Kje ste to študirali? Katera smer?

"He who can, does; he who cannot, teaches."

Itak ja. Pojma nimaš, ker še nikoli nisi opravljal pedagoškega dela.

Na faksu verjetno ne, ker za tam učiti moraš biti diplomant ustrezne fakultete.

Kje to piše? A za pedagoško mesto na SŠ recimo ali pa OŠ pa ne rabiš bit diplomant ustrezne fakultete? Pedagoški poklic ni reguliran poklic? Kaj bluziš?

Za programiranje se moras naucit enega ali vec programskih jezikov, se sole ne rabis. To je vse.

Ne razumem, kaj si sploh zelel s tem povedati. Ampak vsaj meni se slisi malo omalovazujoce.

Dejansko bi rekla, da to velja se najbolj za srednje sole, za osnovne je zelo dobro, da poznajo pedagoske prijeme. Ceprav mislim, da jim tudi na srednjih ne bi skodilo. Pa odvisno tudi od posameznega cloveka, ali ima obcutek ali ne.

Na faksih pa vecinoma ucijo doktorji, kaksen vmes mogoce le z magisterijem, ampak taki so v manjsini.

Pa se nekaj, tisti, ki je izbral pedagosko, njemu je glavna usmeritev to, kako ucinkovito podajati snov. Saj ne grejo na pedagosko, da bi obnovili snov osnovne sole, kjer bodo ucili....

Ce je pa dober cisto vsak, se pa ne pritozevati, da so ucitelji itd slabi.

Si ne predstavljam, da kar vsak lahko v vrtcu pazi skupino otrok. In uci male otroke v prvem delu osemletke.

Ne vidim smisla iskreno, da tole peljeva naprej. Ce je tebi to nivo, ki se ti zdi ustrezen za razvoj nove, pametne, zadovoljne in odgovorne generacije, pa ok. pa se sicer ne strinjam z ogromno novodobnimi forami, ki jih forsirajo.

enavlaka je 19. apr 2026 ob 12:34:39 izjavil:

Za poučevanje na šolah rabiš eno višjo stopnjo in en mesec pedagogike na fdv. To je vse.

Vidiš ko pojma nimaš o čem govoriš.

enavlaka je 19. apr 2026 ob 13:28:00 izjavil:

Kaj je pa treba pazit v vrtcu?
Pošlješ jih ven pa si sami najdejo aktivnosti. Vzgojiteljica pa prižge čik.

Neverjetno ignorantsko in absolutno brez najmanjšegqa pojma od pojma. Drži se inžiniringa, to je edino kar ti (morda) gre.

OK, saj ne delam več primerjav družboslovni/naravoslovni. Marsikje se prepletajo zadeve. Se pa strinjam, da seveda tam pridobijo pedagoške veščine, ki jih drugje ne. Pač tiste, ki so trenutno popularne in moderne.

Ne biti tako buthurt no, preveč subjektivno gledaš na zadevo. Namesto ustrezne sem mislil dotične.

Sklepam na podlagi sposobnosti in ocen svojih sošolcev iz gimnazije, ki so pedagoško brez problemov opravili. Na podlagi svojih sošolcev iz FRI, ki so padli prvi letnik, se prešolali na pedagoško in jo brez težav opravili.
Dejansko skoraj nihče ni šel tja zaradi ljubezni do otrok ali veselja do poučevanja (razen mogoče kakšna deklina na razredni pouk) ampak, ker je bila relativno lažja od nekaterih drugih faksov in varnosti zaposlitve v JU. Pa vsaj za nekatere smeri ni bilo omejitve vpisa.

Problem je v tem, da ocenjujete težavnost tako pavšalno, da bolj pavšalno ne gre. Pogledate učno snov in sklepate. Družboslovje ni samo v sami snovi, temveč tudi v samem performansu, ki je pa dostikrat realno-časoven in zahteva instantne prilagoditve. Pa ne mislim v smislu, da če ti v fabriki crkne CMC da takoj stisneš šravfenciger od 17, zategneš in pelješ dalje. Tam je šravf 17 vedno 17. Tudi če imaš menstruacijo in so vsi delavci na dopustu.

V družboslovju je pa vse stvar adaptacije. 17 nikoli ni direktno 17. Psihologija, pravo, moč interpretacije, argumentacije, retorike, itd. To so skriti talenti, ki jih dober družboslovec MORA obvladat, če želi uspet. Pedagogika je zelo podobna stvar. Koliko veljaš kot učitelj? Toliko, kolikor znaš učit in predvsem motivirat učence in vzpostavit ustrezno avtoriteto.

Nikomur na tem forumu to ni jasno. To naredi marsikateri družboslovni poklic znatno težji od marsikaterega naravoslovnega. Je pa logično, da naravoslovec zna razmišljat izključno binarno - je, ali ni. Pa ni tako.

Kvečjemu lahko obrnemo obratno - vsak diplomiran naravoslovc naj bi kao znal zategnit šravf od 17 (pa ga velikokrat ne zna). Vsak diplomiran družboslovec ni vedno funkcionalen družboslovec. Semantika lingvistike in izražanja je v družboslovju znatno bolj finesna od bilokatere naravoslovne zvrsti.

Meizu je 19. apr 2026 ob 13:38:00 izjavil:

Ne biti tako buthurt no, preveč subjektivno gledaš na zadevo. Namesto ustrezne sem mislil dotične.

Sklepam na podlagi sposobnosti in ocen svojih sošolcev iz gimnazije, ki so pedagoško brez problemov opravili. Na podlagi svojih sošolcev iz FRI, ki so padli prvi letnik, se prešolali na pedagoško in jo brez težav opravili.
Dejansko skoraj nihče ni šel tja zaradi ljubezni do otrok ali veselja do poučevanja (razen mogoče kakšna deklina na razredni pouk) ampak, ker je bila relativno lažja od nekaterih drugih faksov in varnosti zaposlitve v JU. Pa vsaj za nekatere smeri ni bilo omejitve vpisa.

Problem je v tem, da ocenjujete težavnost tako pavšalno, da bolj pavšalno ne gre. Pogledate učno snov in sklepate. Družboslovje ni samo v sami snovi, temveč tudi v samem performansu, ki je pa dostikrat realno-časoven in zahteva instantne prilagoditve. Pa ne mislim v smislu, da če ti v fabriki crkne CMC da takoj stisneš šravfenciger od 17, zategneš in pelješ dalje. Tam je šravf 17 vedno 17. Tudi če imaš menstruacijo in so vsi delavci na dopustu.

V družboslovju je pa vse stvar adaptacije. 17 nikoli ni direktno 17. Psihologija, pravo, moč interpretacije, argumentacije, retorike, itd. To so skriti talenti, ki jih dober družboslovec MORA obvladat, če želi uspet. Pedagogika je zelo podobna stvar. Koliko veljaš kot učitelj? Toliko, kolikor znaš učit in predvsem motivirat učence in vzpostavit ustrezno avtoriteto.

Nikomur na tem forumu to ni jasno. To naredi marsikateri družboslovni poklic znatno težji od marsikaterega naravoslovnega. Je pa logično, da naravoslovec zna razmišljat izključno binarno - je, ali ni. Pa ni tako.

Kvečjemu lahko obrnemo obratno - vsak diplomiran naravoslovc naj bi kao znal zategnit šravf od 17 (pa ga velikokrat ne zna). Vsak diplomiran družboslovec ni vedno funkcionalen družboslovec. Semantika lingvistike in izražanja je v družboslovju znatno bolj finesna od bilokatere naravoslovne zvrsti.

Samo je malo faljeno, da primerjaš delavca v tovarni in diplomiranega družboslovca. Če že primerjaj potem enake ravni izobrazbe med sabo. In ko enkrat prideš do raziskovalnega dela, še zdaleč ni binarno.
Se pa strinjam, da so cilji na naravoslovnih faksih bolj eksaktno določeni in bluzatorji navadno hitro odletijo.

Meni je zelo zanimivo npr tudi, kako sta se zacela naravoslovje in druzboslovje prepletati tudi pri ai. Ker naprednejsi ko so modeli, bolj je kompleksno njihovo obnasanje. Tako da se tukaj zacne vmesavati tudi psihologija.

Malo sem offtopic, samo to je meni sicer zelo zanimiva tema. In se marsikaj, kar potem nastane pri razmisljanju glede podobnosti delovanja ai in nasih mozganov, vzorcih obnasanja, ali bi lahko, ce bi bil ai naprednejsi, dobil kaksen zametek zavesti, kaj sploh je zavest, zakaj je sploh nastala itd... V zadnjem casu sem malo razmisljala na to temo in mi je marsikaj zanimivega. nisem noben ai ekspert sicer, ne me narobe razumet. Ce bi kdo zelel razpravljati o takih stvareh lahko odpremo tudi temo.

enavlaka je 19. apr 2026 ob 12:43:34 izjavil:

Vsak z nekaj šole gre lahko za profesorja
Ne more iti pa vsak šolnik za projektanta-inženirja itd.

V resnici je ravno obratno :)

Formalno je prag za inženirski poklic precej nižji.

IgorCardanof je 19. apr 2026 ob 11:54:41 izjavil:

Ti povem kako prepoznaš te smeri? Te smeri prepoznaš tako, da ljudje naredijo faks, potem pa protestirajo pred parlamentom, kako imajo magisterij / doktorat, službe pa ne dobijo. Nisem hodil na FF, mi je pa vedno bila zelo zanimiva smer "Primerjalna književnost". Mislim, a se lahko spomniš bolj butaste in neuporabne smeri? Težko.
Ponavadi je tem faksom/smerem skupno tudi to, da jih lahko narediš z 9-10 in hkrati hodiš še žurat 3x na teden.

Zakaj si citiral moj post in odgovoril nekaj čisto nepovezanega?

Meizu je 19. apr 2026 ob 16:41:42 izjavil:

Zato tudi družba brez družboslovcev preživi, brez vodovodarjev, štromarjev, cestarjev in agronomov pa so lačni, usrani in v temi.

Ne, družba v pomenu družbe brez družboslovja ne preživi. Lahko materialno preživi, ampak v brez zakonju, anarhiji in jebi vetrizmu.

Ja, ampak v anarhiji hitro izginejo tudi pogoji za neke znanstvene raziskave, pac zakon ulice potem :) failed state hh

Meizu je 19. apr 2026 ob 16:41:42 izjavil:

Zato tudi družba brez družboslovcev preživi, brez vodovodarjev, štromarjev, cestarjev in agronomov pa so lačni, usrani in v temi.

Ne, družba v pomenu družbe brez družboslovja ne preživi. Lahko materialno preživi, ampak v brez zakonju, anarhiji in jebi vetrizmu.

Eni enako govorijo za vere. Kot da je to edino kar omogoča moralnost in civilizacijo.

Pac naravoslovna znanost je temelj, ampak za delovanje druzbe pa nato rabis se ostalo, sicer se vse podre oz niti ne zacne delovati

Eni enako govorijo za vere. Kot da je to edino kar omogoča moralnost in civilizacijo.

Družboslovje je živelo in preživelo še preden je naravoslovje sploh zakorakalo v prve plenice.

Kot je že IgorCardanof napisal, brez diplomantov primerjalne književnosti se ne bo nič podrlo.

To si ti in tvoj Cardanof bolj samo mislita.

So pač bolj pomembni (preživetje) in manj pomembni (luksuz) faksi

Edini naravoslovni faks resnično potreben za preživetje je agronomija. Vse ostalo (štromarija, računalniki, igrice, kemija) je čisti luksuz. Je dodana vrednost. Nujno potrebno za preživetje pa ni.

Še agronomija je bolj tako-tako. Gremo lahko tudi nazaj s sulicami zajce lovit.

delavec44 je 19. apr 2026 ob 19:04:47 izjavil:

Kot je že IgorCardanof napisal, brez diplomantov primerjalne književnosti se ne bo nič podrlo.

So pač bolj pomembni (preživetje) in manj pomembni (luksuz) faksi in potrebno število diplomantov le teh.

Niso pa družboslovna znanja monopol družboslovnih faksov. Tako kot lahko nekdo brez naravoslovnega faksa recimo odlično programira. Noben človek ni 100% samo nekaj, recimo binaren.

Imas cel kup druzboslovnih poklicev, s katerimi si dnevno v stiku in skrbijo, da vse tece. Premisli...

Ce so nekateri manj pomembni za prezivetje (oz niti ne manj, drugacno vlogo imajo), se ne pomeni, da niso pomembni za razvoj kulture in drugacnega razumevanja ter funkcioniranja druzbe. Ce si mnenja, da to ni pomembno, si predstavljaj svet brez zakonov, kulture, birokracije (ja, slisi se lepo, ampak v resnici ni) itd. Kdo bo organiziral vse dejavnosti, fizik ali matematik?

IgorCardanof je 19. apr 2026 ob 19:43:56 izjavil:

Da lahko ti tele bedarije zdele na ta forum pišeš, je bil potreben marsikateri naravoslovni faks in bolj malo družboslovnih.

Da imaš ti sploh s čim pisat in da ne mahaš z rokami ko neandertalec je moral najprej jezik nastat.

Ta "luksuz" v obliki štroma, vode, kanalizacije je tako pomemben,

Ta luksuz je toliko pomemben, kot si razvajen. Jebiga, to še ne pomeni da je to nujno za preživetje. Sorči.

Ker ni še noben napisal: tako butaste premise razprave nismo brali tle gor že ves mesec. Bravo!

Kje boš zaposlil družboslovca? Trg dela umetno ustvarja država, drugače ni potrebe po njih.
Zasebni sektor pa jih ne potrebuje. Poglej sem
https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_u...

Presežek:
Cariniki, davkarji, referenti za socialno varnost
Filozofi, zgodovinarji, politologi
Prevajalci, tolmači, lektorji
Sociologi, antropologi
Umetniški ustvarjalci, poustvarjalci

Primankljaj:
Elektroinštalaterji
Elektromehaniki
Farmacevtski tehniki in asistenti
Inženirji elektronike
Inženirji elektrotehnike
Inženirji gradbeništva
Inženirji strojništva
Kemiki
Tehniki za elektroniko
Tehniki za elektrotehniko
Tehniki za fiziko, kemijo
Tehniki za gradbeništvo, geodezijo
Tehniki za strojništvo
Učitelji poklicnih predmetov

Ce uzakonis ucenje v angleskem jeziku, ne bo nobenega primanjkljaja.

Aha. Hehe.

So že narejeni, za večino to velja.

Aja, a zato so se pri nas na FRIju takrat hvalili kolegi študentje s tem, da je kao povprečen čas študiranja dodiplomca 6 let. Ja, če si zamaknjen.

...ti ki pa teh neumnosti ne počnejo z idejo ugoditi zahtevam staršev (in, no, tudi otrok, na drugem mestu)?

Kaj je že rekel Zver, ko je ukinil eksterne: "otroci se počutijo preobremenjene". So mu starši povedali.

Naših predlogov ministrstvo NE ZANIMA

Imate zgleda preveč tupaste predloge.

D3m je 19. apr 2026 ob 23:14:53 izjavil:

Samo pravim, da nam je težko.

Naših predlogov ministrstvo NE ZANIMA, ker odločajo SAMO ONI in EU.

Saj to ne pomeni, da zares poslušajo razumnejši del staršev. Odločevalci počnejo tisto, kar v svoji glavi vidijo kot zahtevo družbe / večine staršev. Tudi če je izjemno neumno (ker ukinitev ekstercev je bila izjemno neumna), to ni faktor v procesu odločanja, važno je, kaj je tem in tem všečno.

Meizu je 19. apr 2026 ob 21:27:57 izjavil:

Ja, nehajte švinglat po teh naravoslovnih faksih, naredte jih in ne absolvirajte v nedogled, pa bo tudi v naravoslovju primanjkljaj manjši.

Edit: Omajgad, zdej sm šel pogledat tisti link ki si ga napopal.

Kakšna podlasica si ti majkemi. Nalimal si vse naravoslovne primanjkljaje s tistega linka, družboslovne primanjkljaje si pa prikladno spregledal. Cefizelj da ga ni.

Celo piše, da so v primanjkljaju vzgojitelji predšolskih otrok - ne dolgo nazaj se je nekdo zgoraj kurčil, kako lahko vzgojitelj predšolskih postane vsak, ki mu je jasno kako se natoči kozarec vode.

Ampak to je spet umeten drzavni primanjkljaj ne pa trzni