Virtualni svetovi

Hi!

Pri sociologiji moram narest seminarsko na tole temo. A bi mi lahko kdo pomagu najt dobre vire za tole stvar?

Sej še sam ne vem točn...sm mislu da bi napisu o Lan-Partyjih, pa multiplayer špilih, pol bi še tole notr vključu kar si ti dau...pa tko. Da so v bistvu virtualni svetovi čedalje bolj priljubljeni za medmrežne pogovore, igranje, itd. Tole kar si dau je pa tut zanimiv link. A kdo še kej pozna?

Od iger z res dobrimi navideznimi svetovi prideta na pamet Ultima Online in Everquest.
---

ki zgleda bolj realen od tega

tole je pa nakladanje.
Celo smiselnost izraza "navidezen svet" je vprašljiva. Vsaka igra/sistem, ki jo določajo neprotislovnima pravila je enako "realen svet" (za šahovsko figuro je svet 8x8 in karirast ).

Realnost sveta ocenjuješ preprosto s količino input informacij ki jih dobiš, z njihovo kvaliteto in konzistentnostjo. Toliko realen je svet, kot dobiš dato, da je. Zato je virtualnost lahko videti precej realnejša od realnosti same. No problem!

SŠER....vegova-tehniška gimnazija

Ce bos pisal o navideznih svetovih si poglej www.mudconnector.com

;)


---
> torej je "manj realno" če gledam v belo
> steno, kot če berem tole temo?

Ne pozabi, da ima stena texturo in zgoraj levo v kotu je tud ne pajek oz suha juzina.

To je BOLJ realno... ;>

Ja, na suhi južini opaziš (ni nujno da si zapomniš) več date, kot jo gre v 100 mojih postov. Ki so pa tudi realni. Ni tanke redeče črte, ki bi razmejevala virtualnost od realnosti. Barve kot jih vidimo v realnosti, so že povsem virtualnega porekla.

Jest na municiozno razdeljevanje na dato, informacijo, podatke ... ne dam nič. Vse to je isto. Minimalna količina YES/NO vprašanj, ki ti pove, kar ti neka data (=info, =podatki) - je število bitov v tisti dati. Ali bolje rečeno - tiste date. Nogica suhe južine ima mnogo bitov. Morje bitov je okoli nas in mi smo samo posebno lepe kapljice v tem data morju.

Obstaja od opazovalca neodvisna realnost? To je nekako tako, kot da na nekaj nalepiš nalepko koliko nanogramov tehta. Moraš samo upoštevati še vsak nanogram v črnilu nalepke ... da ti rata ni povsem izključeno. Ampak v gramih pa lahko objektivno težo kar dobro označiš.

Jest na municiozno razdeljevanje na dato, informacijo, podatke ... ne dam nič. Vse to je isto. Minimalna količina YES/NO vprašanj, ki ti pove, kar ti neka data (=info, =podatki) - je število bitov v tisti dati. Ali bolje rečeno - tiste date. Nogica suhe južine ima mnogo bitov. Morje bitov je okoli nas in mi smo samo posebno lepe kapljice v tem data morju.

No ja, ... tole ni čist res, saj lahko en "bit" nosi več kot le "YES/NO" kot v kvantni tehnologiji. zelo bi namreč čudno zgledalo če bi si zapomnil da:

SuhaJuzina.Barva.Rdeca = Ne
SuhaJuzina.Barva.Modra = Ne
SuhaJuzina.Barva.Rumena = Ne
SuhaJuzina.Barva.Zelena = Ne
SuhaJuzina.Barva.Siva = Da

mar ne?

OwcA, v gramih vedno lahko.

Najprej, da razčistiva, ko govoriva o gramih, upam da imava v mislih, na gram natančno in ne na 10^-6 grama natančno. V kolikor se s tem strinjava je težko govoriti o "kar dobrih" oznakah za težo bakterij. Da se, nič ne rečem, a izražajmo se natančno, "kar dobro" to ni.

Ko smo že pri virtualnih svetovih: Nekoc je bila majhna idilicna vasica....

ej a maš še kkšno drugo stran ot tem k mam jest tut to seminarsko za narest

Nekaj literature o distopijah (cyberpunk je ena izmed podzvrsti le-te):

• Barle, A. et al. Sociologija: gradivo za srednje šole. 2., dopolnjena izdaja, 3. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1997. ISBN 86-7759-342-1


• Bruckmann, D. Utopian Literature: A Selective Bibliography (online). (citirano 20.11.2002). Dostopno na naslovu: www.nypl.org/utopia/primarysources.html


• Hermansson, N. Exploring Dystopia (online). 20.12.2002. (citirano 6.1.2003) Dostopno na naslovu: hem.passagen.se/replikant/


• Huxley, A. Island. New York: Harper & Row, Publishers, 1972. A Perennial Classic edition


• Huxley, A. Krasni novi svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1983. Knjižna zbirka Spectrum.


• Kmecl, M. Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba Borec, 1977.


• Kordigel M., Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS, 1994. Literarni leksikon (41. zvezek).


• Kumar, K. Utopia and Anti-Utopia in Modern Times. Oxford, New York: Basil Blackwell, 1987. ISBN 0-631-14873-6


• Kump. Z. Družbena ureditev. Dopolnjena izdaja. Ljubljana: Srednja trgovska šola v Ljubljani, 1997.


• Le Guin, U. K. Mož praznih rok, 1., 2. del. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak, 2001


• Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988. ISBN 86-361-0221-9


• Lyon, D. From Big Brother to Electronic Panopticon (online). (citirano 6.1.2003). The Electronic Eye: The Rise of Surveillance Society. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1994. strani 57-80 (četrto poglavje; objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja). Dostopno na naslovu: www.rochester.edu/College/FS/Publicatio...


• Orwell, G. 1984. Prvi ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. Knjižnica Kondor, zvezek 212.


• Sideris, J. Psychological Manipulation Through the Debasement of Language in Orwell's Nineteen Eighty-Four (online). (citirano 29.12.2002). Dostopno na naslovu: www.gradnet.de/pomo2.archives/pomo98.pa...


• Stockwell P., The Poetics of Science Fiction. Harlow, England: Pearson Education Limited, 2000.


• Wenborn, N. et al. Kronika 20. stoletja. Ljubljana: EWO d.o.o., 1992.


• Wallerstein, I. Utopistike, Dediščina Sociologije. Ljubljana: /*cf., Rdeča zbirka, 1999. ISBN 961-6271-14-8

pravkar berem!
Pa tudi nekaj druge cyberpunkovske literature imam. Je kr dost za prebrat sam vecina je v ENG.