Forum » Sedem umetnosti » Nekoc je bila majhna idilicna vasica...
Nekoc je bila majhna idilicna vasica...
Gandalfar ::
... v kateri je zivela mnozica srecnih kreatur. Ce bi jo uvrscali v cas in prostor in bi lahko rekli, da je bila kakor Galska vasica od koder sta izhajala Asterix in Obelix. Vas steje okoli 100 prebivalcev, 27 his, zupanova hisa stoji pred trgom kjer je tudi vodnjak.
-----
Torej kakor ste morda ze ugotovili bi se tu probali eno igranje domisljiskih vlog. Vsak igralec prevzame vlogo enega vascana, ki mu dodeli poklic, spol, ime in znacilnosti. Od ras so igralcem trenutno na voljo samo cloveske. Obstajajo tudi vilinci (elfi), ki so naceloma dobri, palcki (gnomi), ki so hudobni in par trolov, ki so veliki in neumni.
Vsak, ki se vkljuci v igro se najprej predstavi kdo je kot igralec, tega igra do njegove smrti. Ce umres ne mores dobit novega igralca do konca trenutne seje.
Med samo igro poves kaj pocnes oz. kaj bi zelel pocet nakar ti vodja igre pove kaj se dogaja s teboj, ce ti je uspelo oz. kaj vidis.. :)
Kar se tice turnov itd. jih naceloma ni. Ko game master odpise se stvari odvijajo dalje s tabo. Upostevam samo zadnji post. Torej, ce se igralec trikrat premisli glede tega ali bo skocil v vodnjak ali pa ga bo samo lepo gledal upostevam zadnji post.
To bi bilo pa bolj ali manj vse. Bodi kreativni kar se tice opisovanja akcij, igralci lahko komunicirate med seboj. Lahko prevzamete tudi vlogo NPC (non-player charachterjev), ce ni nikogar, ki bi jo prevzel jo bom jaz. Bodite pridni in bomo ze med igro bolj natancno razvili ugotovili bolj ali manj.. aja, na zacetku probite ne lutat ven iz vasi, ker je okoli v gozdovih veliko nevarnih zivali in ce nimate primerne opreme boste kot navaden vascan hitro pojedeni.
.. aja .. GM je bog.. :)
-----
Torej kakor ste morda ze ugotovili bi se tu probali eno igranje domisljiskih vlog. Vsak igralec prevzame vlogo enega vascana, ki mu dodeli poklic, spol, ime in znacilnosti. Od ras so igralcem trenutno na voljo samo cloveske. Obstajajo tudi vilinci (elfi), ki so naceloma dobri, palcki (gnomi), ki so hudobni in par trolov, ki so veliki in neumni.
Vsak, ki se vkljuci v igro se najprej predstavi kdo je kot igralec, tega igra do njegove smrti. Ce umres ne mores dobit novega igralca do konca trenutne seje.
Med samo igro poves kaj pocnes oz. kaj bi zelel pocet nakar ti vodja igre pove kaj se dogaja s teboj, ce ti je uspelo oz. kaj vidis.. :)
Kar se tice turnov itd. jih naceloma ni. Ko game master odpise se stvari odvijajo dalje s tabo. Upostevam samo zadnji post. Torej, ce se igralec trikrat premisli glede tega ali bo skocil v vodnjak ali pa ga bo samo lepo gledal upostevam zadnji post.
To bi bilo pa bolj ali manj vse. Bodi kreativni kar se tice opisovanja akcij, igralci lahko komunicirate med seboj. Lahko prevzamete tudi vlogo NPC (non-player charachterjev), ce ni nikogar, ki bi jo prevzel jo bom jaz. Bodite pridni in bomo ze med igro bolj natancno razvili ugotovili bolj ali manj.. aja, na zacetku probite ne lutat ven iz vasi, ker je okoli v gozdovih veliko nevarnih zivali in ce nimate primerne opreme boste kot navaden vascan hitro pojedeni.
.. aja .. GM je bog.. :)
- spremenil: Gandalfar ()
gamer ::
Po dolgem napornem dnevu v delavnici se vaški kovač "Jaru" ves premočen od sopare, ki se vsakič ko naredi enega svojih slavnih izjemno trdnih mečev, odpravi malo pogledat kaj se dogaja po mestu...
:a tko?
:a tko?
Cowboy6 ::
...kjer sreča vaškega norčka Tarantem-a, ki se igra z lesenim mečom in bori proti vaškim otrokom ter se dere: JAZ SEM MOGOČNI...
(nekdo naj izbere vlogo mogočnega)
(nekdo naj izbere vlogo mogočnega)
Tukaj naj bi bil moj podpis.
Boki_ ::
In mimo priplete veliki in močni Jordan, ki je ves dan popival v vaški krčmi in ga nabije na gobec.
Keyser Soze ::
Izza vogala mestne hiše je mali trol Potiček prestrašeno gledal kaj se dogaja na trgu. Zaradi velikega dolgčasa, saj Potiček ni imel nobenega prijatelja, ter neizmernega kričanja otrok in tistega norega Tarantema, ki ga nikakor ni mogel gledati se je odločil da odide v bližnji gozd.
"Le zakaj mi mama vedno brani hoditi na jaso, kjer rastejo tiste slastne jagode, ki jih oča prinesejo z lova?", se je spraševal mali Potiček na svoji poti proti jasi in si veselo požvižgaval pesmico.
Kar naenkrat je žvižganje utihnilo in v vas se je zaslišal grozovit krik. Otroci so izpustili meče ter se razbežali po hišah. Pretep med Jarom in Jordanom je prenehal. Začudeno sta se spogledal.
"Le zakaj mi mama vedno brani hoditi na jaso, kjer rastejo tiste slastne jagode, ki jih oča prinesejo z lova?", se je spraševal mali Potiček na svoji poti proti jasi in si veselo požvižgaval pesmico.
Kar naenkrat je žvižganje utihnilo in v vas se je zaslišal grozovit krik. Otroci so izpustili meče ter se razbežali po hišah. Pretep med Jarom in Jordanom je prenehal. Začudeno sta se spogledal.
OM, F, G!
OwcA ::
Sem Galimor, širokih pleč, še širšega trebuha, globokega glasu in poraslih prsi.
Požvižgavam si, ko si pri zajtrku drobim kruha v mleko in prav je tako. Že včeraj in celo noč so v vasico dospevali obloženi vozovi, nedaleč stran postavljajo šotore. Danes je začetek slavljenja Miakkaluja, božanstva razpotji, brezpotji, kozjih stezic, zaščitnika popotnikov in pastirjev. Njemu v čast pripravljamo sejem, kamor se zgrnejo vsi iz krajev do koder ti seže pogled. Morda po prišel celo kakšen Mož-čez-goro.
Veliko ljudi pomeni veliko strank za mojo strast in poslanstvo v življenju, lesene gugalne zmaje. Že pri sedmih sem poprijel za dleto in razsajal po očetovi delavnici. Njega prerana smrt, naj tisočero kimer stražni mu večno pribežališče, mi je tako povsem nepripravljenemu potisnila v roko žago vaškega tesarja. To delo opravljam še danes. Resda vestno a brez vneme, ki me je preplavljala dvajset let tega.
Nekaj vam moram priznati. Imam težavo. Že dolgo ne morem več brzdati svoijh misli. Kaj misli! Domišlije! Še v moje sanje udirajo. Veličastni, starodavni, skrivnostni. Zamaji. Morda pa je vse to le posedica prevelikega prfekcionizma. Moji gugalni zmajčki morajo biti popolni od krempla do končiča repa. Soseda, krepostna Unitila, je razširila čudne govorice o meni. Zatrjuje, da se pogovarjam s svojimi zmaji. To je seveda čista izmišlotina, moram pa priznati, da se mi včasih zazdi, kot da bi bil razum za njihovimi steklenimi otopelimi pogledi. Še posebaj pri Frideriku II. Že štirikrat sem imel kupca zanj, a sem se vedno premislil in jih nagnal. Niso ga bili vredni, prostaki. Upam, da bo prodaja na sejmu dovolj navrgla, da mu bom lahko privoščil pergament za prevleko kril, le tako bom lahko ujel igro svetlobe v mreži koščic, natančno izrezlanih deščic, za katerimi sem preživel dobršen del zime.
Zdrznem se.
Nenavadno.
Kričač in to v barvah kraljevih, le kaj oznanja?
Požvižgavam si, ko si pri zajtrku drobim kruha v mleko in prav je tako. Že včeraj in celo noč so v vasico dospevali obloženi vozovi, nedaleč stran postavljajo šotore. Danes je začetek slavljenja Miakkaluja, božanstva razpotji, brezpotji, kozjih stezic, zaščitnika popotnikov in pastirjev. Njemu v čast pripravljamo sejem, kamor se zgrnejo vsi iz krajev do koder ti seže pogled. Morda po prišel celo kakšen Mož-čez-goro.
Veliko ljudi pomeni veliko strank za mojo strast in poslanstvo v življenju, lesene gugalne zmaje. Že pri sedmih sem poprijel za dleto in razsajal po očetovi delavnici. Njega prerana smrt, naj tisočero kimer stražni mu večno pribežališče, mi je tako povsem nepripravljenemu potisnila v roko žago vaškega tesarja. To delo opravljam še danes. Resda vestno a brez vneme, ki me je preplavljala dvajset let tega.
Nekaj vam moram priznati. Imam težavo. Že dolgo ne morem več brzdati svoijh misli. Kaj misli! Domišlije! Še v moje sanje udirajo. Veličastni, starodavni, skrivnostni. Zamaji. Morda pa je vse to le posedica prevelikega prfekcionizma. Moji gugalni zmajčki morajo biti popolni od krempla do končiča repa. Soseda, krepostna Unitila, je razširila čudne govorice o meni. Zatrjuje, da se pogovarjam s svojimi zmaji. To je seveda čista izmišlotina, moram pa priznati, da se mi včasih zazdi, kot da bi bil razum za njihovimi steklenimi otopelimi pogledi. Še posebaj pri Frideriku II. Že štirikrat sem imel kupca zanj, a sem se vedno premislil in jih nagnal. Niso ga bili vredni, prostaki. Upam, da bo prodaja na sejmu dovolj navrgla, da mu bom lahko privoščil pergament za prevleko kril, le tako bom lahko ujel igro svetlobe v mreži koščic, natančno izrezlanih deščic, za katerimi sem preživel dobršen del zime.
Zdrznem se.
Nenavadno.
Kričač in to v barvah kraljevih, le kaj oznanja?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Gandalfar ::
Ah.. sej vam skor gre.. :)
Ne gremo se pripovedovanje zgodbice v stilu nadaljuje en stavek ampak si vsak izbere eno vlogo. Jaru, ki trenutno pohajkuje po mestu mi je vsec. Cowboy, Tom .. vidva ne pripovedujeta zgodbe .. tole kar sta vidva napisala je naloga GMja.. vidva si izbereta karakterja :)
Torej gremo igro naprej..
Jaru pride na trg kjer nekaj zena nataka vodo iz vodnjaka. Ker je vedro tezko morata vsakic dve vrteti rocaj, da lahko dvigneta vedro vode ven. Okoli divjajo in se igrajo otroci. Iz vrta krcme zaspano opazujejo situacijo trije starcki, ki pijejo pivo. Tipicen, idilicen dan.. :)
Torej Jaru.. kaj storis?
Ne gremo se pripovedovanje zgodbice v stilu nadaljuje en stavek ampak si vsak izbere eno vlogo. Jaru, ki trenutno pohajkuje po mestu mi je vsec. Cowboy, Tom .. vidva ne pripovedujeta zgodbe .. tole kar sta vidva napisala je naloga GMja.. vidva si izbereta karakterja :)
Torej gremo igro naprej..
Jaru pride na trg kjer nekaj zena nataka vodo iz vodnjaka. Ker je vedro tezko morata vsakic dve vrteti rocaj, da lahko dvigneta vedro vode ven. Okoli divjajo in se igrajo otroci. Iz vrta krcme zaspano opazujejo situacijo trije starcki, ki pijejo pivo. Tipicen, idilicen dan.. :)
Torej Jaru.. kaj storis?
Gandalfar ::
Jaru se nenadoma zbudi iz svojega pohajkovanja in zagleda kako ljudje postavljajo sotore za slavje Miakkaluja na drugi strani trga. Se vedno stoji na robu trga...
Galimor: ko se priblizuje tvoji delavnici slisis kako mimoidocega vprasa po tvoji delavnici. Z odlocnimi koraki se ti zacne priblizevati. Zaenkrat te se ni videl in ocenis, da imas se par kratkih minut pred njegovim prihodom.
Galimor: ko se priblizuje tvoji delavnici slisis kako mimoidocega vprasa po tvoji delavnici. Z odlocnimi koraki se ti zacne priblizevati. Zaenkrat te se ni videl in ocenis, da imas se par kratkih minut pred njegovim prihodom.
Vesoljc ::
spol: moški
poklic: lovec
ime: Beawer Lowicius
značilnosti: spretnost (mnogo letne izkušnje z mrežami in vrvicami, odiranjem in klanjem), potrpežljivost (čakanje na plen naredi svoje), gibčnost (mislite da je lahko bežati pred podivjanim merjascem?), sreča (ki mu jo prinaša zlati obesek, ki ga je našel v trebuhu velike gozdne mačke).
ja?
poklic: lovec
ime: Beawer Lowicius
značilnosti: spretnost (mnogo letne izkušnje z mrežami in vrvicami, odiranjem in klanjem), potrpežljivost (čakanje na plen naredi svoje), gibčnost (mislite da je lahko bežati pred podivjanim merjascem?), sreča (ki mu jo prinaša zlati obesek, ki ga je našel v trebuhu velike gozdne mačke).
ja?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Gandalfar ::
Vesoljc: super ja.. :)
Trenutni si stopil v gostisce, kjer te gostilnicar prijazno pozdravi. Kaj te nebi saj mu prinasas dve lepo rejeni prepelici.
Trenutni si stopil v gostisce, kjer te gostilnicar prijazno pozdravi. Kaj te nebi saj mu prinasas dve lepo rejeni prepelici.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gandalfar ()
OwcA ::
Ostanke zajtrka stresem skozi okno, skrbno prekrijem Friderika II, da ne bi zbujal odvečnega pohlepa in si nadenem delovni predpasnik, znak mojega stanu. Obiskovalca pričakam za delovno mizo, še vedno požvižgaje si isto lahkotno pesem.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Vesoljc ::
kot robin hud zavihtim prepelici na gostilničarjev pult in mehko perje poleti dober meter naokoli...
"Nekega dne ti vse to perje zabasam nekam!!!"
"Heh..."
"Resda sta zelo lepi, ampak samo dve? Veš, da se pripravlja sejem?"
"Da, tudi mene je presenetilo. Na sploh se mi je zdel sončni predel gozda precej prazen..."
"Prazen? Kako to misliš?"
"Ni bilo slišati tistih prelepih ptic pevk, niti kruljenja merjascev, ki so skoraj vedno doli pri blatni jami... Nekaj čudnega se dogaja tam... Ampak ne skrbi, nastavil sem več pasti in proti večeru jih pojdem preveriti."
"Odlično, saj nekaj zaloge še imam, ampak saj poznaš Jaru-ja... čisto obseden je s temi prepelicami!"
"Da da... Še domov skočim odložiti opremo, potem pa bi se mi prilegla večerja... Hmmm, voham zajca?"
"Žena je pripravila slastno obaro."
"Pridem!"
Ko stopim ven in začutim sonček, opazujem brezskrbno igranje vaških otrok in za trenutek sem srečen. Glasno kruljenje mojega želodca me opozori, da ne potrebujem samo sreče in sončka! Med hojo proti hiši, opazujem žene ter dekline, ki vlečejo vodo iz vaškega vodnjaka. Tudi ona je tam, le kako bi spregledal tiste rdeče kodre... Ko le ne bi bila poročena... Želodec me zopet zdrami...
"Nekega dne ti vse to perje zabasam nekam!!!"
"Heh..."
"Resda sta zelo lepi, ampak samo dve? Veš, da se pripravlja sejem?"
"Da, tudi mene je presenetilo. Na sploh se mi je zdel sončni predel gozda precej prazen..."
"Prazen? Kako to misliš?"
"Ni bilo slišati tistih prelepih ptic pevk, niti kruljenja merjascev, ki so skoraj vedno doli pri blatni jami... Nekaj čudnega se dogaja tam... Ampak ne skrbi, nastavil sem več pasti in proti večeru jih pojdem preveriti."
"Odlično, saj nekaj zaloge še imam, ampak saj poznaš Jaru-ja... čisto obseden je s temi prepelicami!"
"Da da... Še domov skočim odložiti opremo, potem pa bi se mi prilegla večerja... Hmmm, voham zajca?"
"Žena je pripravila slastno obaro."
"Pridem!"
Ko stopim ven in začutim sonček, opazujem brezskrbno igranje vaških otrok in za trenutek sem srečen. Glasno kruljenje mojega želodca me opozori, da ne potrebujem samo sreče in sončka! Med hojo proti hiši, opazujem žene ter dekline, ki vlečejo vodo iz vaškega vodnjaka. Tudi ona je tam, le kako bi spregledal tiste rdeče kodre... Ko le ne bi bila poročena... Želodec me zopet zdrami...
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
IceIceBaby ::
da vidmo če bo tole šlo.
Prva stvar v življenju, ki se jo spomnim je neznanski mraz in kopica začudenih obrazov nad mano. Ko sem bil star 9 let sem padel v ledeno reko in iz nje so me potegnili vilinci. Poskrbeli so da sem hitro okreval in namesto da bi me odnesli med ljudi so mi pustili, da sem se vključil v njihovo družbo Morda so vedeli, da sem že 3 leta sirota in se potikam od hiše do hiše kjer prosim hrano in zatočišče pri dobrih ljudeh ter kradem kar se da po natrpanih ulicah. Pozimi s svojim žepnim nožičem odklenem ključavnico na konjušnici in s konji prespim v senu. Že nekaj dni po tistem, ko so me potegnili iz reke so opazili da sem zelo gibčen in spreten. Zaradi mojih skoraj akrobatskih sposobnosti so mi dali ime Kelvar (vilinsko ime za živa bitja ki se premikajo).
Ko sem živel po gozdovih z vilinci sem še naprej razvijal svoje sposobnosti. Naučili so me rokovanja z malim mečem (zaradi manjše postave in zgolj navadne, človeške moči mi veliko orožje ni pisano na kožo) in vsemi vrstami nožev. Prav tako sem zaradi življenja v gozdu razvil sposobnost, ki je lastna le vilincem. Še tako skrbnemu stražarju se lahko neslišno splazim za hrbet in mu ukradem orožje ali ključe nato pa se neopažen odplazim naprej.
Sedaj sem star skoraj 22 let in živim v mali vasici med ljudmi. Nedavno sem se ločil od moje družine, vilincev, in se odpravil iskati ljudi ki so me poznali pred mojo nesrečo. Ker sem prijazen in zgovoren so me ljudje lepo sprejeli, vaški kovač Jaru pa me je prijazno sprejel pod svojo streho in me vzel za vajenca (a lahko ?).
Prva stvar v življenju, ki se jo spomnim je neznanski mraz in kopica začudenih obrazov nad mano. Ko sem bil star 9 let sem padel v ledeno reko in iz nje so me potegnili vilinci. Poskrbeli so da sem hitro okreval in namesto da bi me odnesli med ljudi so mi pustili, da sem se vključil v njihovo družbo Morda so vedeli, da sem že 3 leta sirota in se potikam od hiše do hiše kjer prosim hrano in zatočišče pri dobrih ljudeh ter kradem kar se da po natrpanih ulicah. Pozimi s svojim žepnim nožičem odklenem ključavnico na konjušnici in s konji prespim v senu. Že nekaj dni po tistem, ko so me potegnili iz reke so opazili da sem zelo gibčen in spreten. Zaradi mojih skoraj akrobatskih sposobnosti so mi dali ime Kelvar (vilinsko ime za živa bitja ki se premikajo).
Ko sem živel po gozdovih z vilinci sem še naprej razvijal svoje sposobnosti. Naučili so me rokovanja z malim mečem (zaradi manjše postave in zgolj navadne, človeške moči mi veliko orožje ni pisano na kožo) in vsemi vrstami nožev. Prav tako sem zaradi življenja v gozdu razvil sposobnost, ki je lastna le vilincem. Še tako skrbnemu stražarju se lahko neslišno splazim za hrbet in mu ukradem orožje ali ključe nato pa se neopažen odplazim naprej.
Sedaj sem star skoraj 22 let in živim v mali vasici med ljudmi. Nedavno sem se ločil od moje družine, vilincev, in se odpravil iskati ljudi ki so me poznali pred mojo nesrečo. Ker sem prijazen in zgovoren so me ljudje lepo sprejeli, vaški kovač Jaru pa me je prijazno sprejel pod svojo streho in me vzel za vajenca (a lahko ?).
root987 ::
Še vedno se ne spomnim, kdaj sem se resnično odločil postati vojak ... Verjetno se je ta želja v meni zbudila že ko smo se v mladosti igrali kekce in bedance. No ja, svojo odločitev, da bom postal vojak sem naredil sam, ime pa so mi podali moji starši - Begah-ta-kusk. Morda nekoliko nenavadno, a kaj, svoje preteklosti se ne smemo sramovati. Ubistvo me je verjetno prav moja preteklost spravila na pota varuha. Ko sem se nekega ranega, sončnega dne podal na pot v sosednjo vas po seme za polje skupaj z mojim stricem, si nisem predstavljal, da bom čez nekaj ur gledal obraz mojega strica v precej drugačni luči - prekritega z njegovo lastno krvjo, ko so ga zadele puščice orkov, ko je poskušal zaščititi mene.
Takrat sem za las ušel smrti, ker so takrat nama naproti prišli vojaki in so me varno pospremili v mojo domačo vas, in verjetno je bilo prav to, da me je nekdo rešil pred soočenjem z Velikim Mogočnim GM-jem krivo, da sem se tudi sam podal na pota vojaške službe. Tako dandanes tlačim to zemljo z konjem pod sabo in z lokom na hrbtu. Na žalost(ali srečno?) mi loka še ni bilo potrebno pogostokrat uporabiti.
In tako kot že neštetokrat, sem tudi danes vstal iz postelje z nasmehom na obrazu in se umil v bistri vodi iz potoka, ki teče streljaj stran. Tako sedaj stojim pred vrati svoje hiške z lokom na hrbtu in konjem v staji ter gledam v jasno nebo, ki napoveduje še en lep in sončen dan.
Takrat sem za las ušel smrti, ker so takrat nama naproti prišli vojaki in so me varno pospremili v mojo domačo vas, in verjetno je bilo prav to, da me je nekdo rešil pred soočenjem z Velikim Mogočnim GM-jem krivo, da sem se tudi sam podal na pota vojaške službe. Tako dandanes tlačim to zemljo z konjem pod sabo in z lokom na hrbtu. Na žalost(ali srečno?) mi loka še ni bilo potrebno pogostokrat uporabiti.
In tako kot že neštetokrat, sem tudi danes vstal iz postelje z nasmehom na obrazu in se umil v bistri vodi iz potoka, ki teče streljaj stran. Tako sedaj stojim pred vrati svoje hiške z lokom na hrbtu in konjem v staji ter gledam v jasno nebo, ki napoveduje še en lep in sončen dan.
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Zgodovina sprememb…
- spremenil: root987 ()
Gandalfar ::
Galimor: Kricac vstopi v tvojo domovanje in se predstavi ter te popvprasa, ce si ti Galimor. Ko dobi pritrdilni odgovor ti poda zapecatena kuverto. Svetuje ti, da jo na samem odpres in hkrati namigne, da se udelezi otvoritve festivala. Ko odide si pozorno ogledas rumeno kuverto z velikim rdecim pecatom na katerem je vrisan kraljevi grb mec okoli katerega je ovit kaci podoben zmaj. Spodaj so kraljeve inicialke: A.X.M. King Aserral of Merciless the Second.
Bos takoj odprl kuverto ali bos pocakal na primernejsi trenutek?
Beawer Lowicius: vseeno se prepozno zdramis in se skoraj zaletis v dva mozaka, ki se pogovarjata v najnovejsi novici, ki krozi po mestu. Kraljevi poslanec bo zvecer na otvoritvi sejma, posvecenega Miakkaluju, božanstvu razpotji, brezpotji, kozjih stezic, zaščitniku popotnikov in pastirjev, oznanil novo nalogo. Vsakih nekaj let se trenutno vladajoci kralj odloci, da potrebuje neko ali magicno ali religiozno stvar, novo zeno ali pa kaksno cudno domaco zival. Nevarnosti je vedno polno a je to ena od idealnih priloznosti za mladenice inu mladenke enako, da se dokazejo v svojih sprentnostih in pridobijo ugled in viteski naziv.
Grdo te odrineta in se zacneta dreti nate, da bodi bolj previden. Hitro se odstranis.
--
Tudi vsem ostalim pride novica na usesa. Tako, da sedaj cakate na vecer, ko se boste lahko udelezili sejma in slisali kaj se dogaja.
--
Rabim se od:
kst: IME tvojega karakterja
Bos takoj odprl kuverto ali bos pocakal na primernejsi trenutek?
Beawer Lowicius: vseeno se prepozno zdramis in se skoraj zaletis v dva mozaka, ki se pogovarjata v najnovejsi novici, ki krozi po mestu. Kraljevi poslanec bo zvecer na otvoritvi sejma, posvecenega Miakkaluju, božanstvu razpotji, brezpotji, kozjih stezic, zaščitniku popotnikov in pastirjev, oznanil novo nalogo. Vsakih nekaj let se trenutno vladajoci kralj odloci, da potrebuje neko ali magicno ali religiozno stvar, novo zeno ali pa kaksno cudno domaco zival. Nevarnosti je vedno polno a je to ena od idealnih priloznosti za mladenice inu mladenke enako, da se dokazejo v svojih sprentnostih in pridobijo ugled in viteski naziv.
Grdo te odrineta in se zacneta dreti nate, da bodi bolj previden. Hitro se odstranis.
--
Tudi vsem ostalim pride novica na usesa. Tako, da sedaj cakate na vecer, ko se boste lahko udelezili sejma in slisali kaj se dogaja.
--
Rabim se od:
kst: IME tvojega karakterja
Vesoljc ::
--
aja, zadeva teče v real time-u?
--
aja, zadeva teče v real time-u?
--
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Gandalfar ::
Sorry, sem gledal pa gledal pa vseeno nisem videl... prezgodi je bilo :>
Dobite popoldne kraljevo nalogo :)
Dobite popoldne kraljevo nalogo :)
OwcA ::
Pismo si podrobno ogledam. S strahospoštovanjem ga vrtim po rokah, vse dokler me ne premami radovednost. S hrbtom obrnjen proti oknu se sklanjam nad delovnim pultom, pretvarjjajoč, da delam. Previdno strem pečat in pokukam v ovojnico.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
root987 ::
sam tko.. a potem bo ta sejem tut tam v igri zvečer, al bo to čez ne vem, 2 uri?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Vesoljc ::
imo je najbolj, da se kar držimo našega časa ?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
alyo ::
ime : Evan
rasa : (dark) elf
starost : 19 let ( zelo mlad elf torej )
klas : Meč-sukajoči-zli-mag ;)
lastnosti : meč-sukanje, 2. stopenjsko čaranje, pamet in veliko izkušenj z zlimi™ pošastmi.
bio :
ko sem se rodil v majhnin vasici po imenu Yoru ( to ni taista ), sem se od malih nog zanimal za mečevalstvo. ko sem bil star 11 sem postal vajenec tamkajšnega trgovca. ker mi to ni šlo od rok, sem nehal s trgovino. ko sem se nekoč sprehajal po gozdu, da bi odrl še kakošno slo zver, mi je prav nesrečno padel storž na glavo in me onesvestil za nekaj dni. po tem dogodku sem se tudi začel zanimati za ZloMagijo™, zato sem nadaljeval svoje učenje pri vaški čarovnici Visari. Ko pa so to neko noč ubili zmikavti sem se iz žalovanja preselil in prispel v tole naš vasico :)
rasa : (dark) elf
starost : 19 let ( zelo mlad elf torej )
klas : Meč-sukajoči-zli-mag ;)
lastnosti : meč-sukanje, 2. stopenjsko čaranje, pamet in veliko izkušenj z zlimi™ pošastmi.
bio :
ko sem se rodil v majhnin vasici po imenu Yoru ( to ni taista ), sem se od malih nog zanimal za mečevalstvo. ko sem bil star 11 sem postal vajenec tamkajšnega trgovca. ker mi to ni šlo od rok, sem nehal s trgovino. ko sem se nekoč sprehajal po gozdu, da bi odrl še kakošno slo zver, mi je prav nesrečno padel storž na glavo in me onesvestil za nekaj dni. po tem dogodku sem se tudi začel zanimati za ZloMagijo™, zato sem nadaljeval svoje učenje pri vaški čarovnici Visari. Ko pa so to neko noč ubili zmikavti sem se iz žalovanja preselil in prispel v tole naš vasico :)
Talk is cheap because supply exceds demand.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alyo ()
Vesoljc ::
Obara je res bila odlična! Celotno dogajanje v gostilnici je bilo precej živahno, vse pa se je vrtelo okoli sejma ter kraljeve naloge. Le kaj si bo izmislil tokrat??
Pred večernim sprehodom do gozdička na sončni strani, si tako kot vsako popoldne, napolnim pipo s sveže posušenim rastlinjem, ter se zazibam na svojem zmajčku. Ferdinand prvi, mislim da mu pravi. Dobil sem ga v dar, za svojih trideset let, od celotne vaške skupnosti. Ti zmajčki so res nekaj posebnega, občutek, ki ti ga pričara, deluje prav blaženo na telo in duha. Saj tudi vaški vrač priporoča vsaj pol ure zibanja dnevno.
Črno rumeno pipo, ki me ziba sem ter tja, pa mi je podaril sam vaški tesar, Kača Strupenjača jo je poimenoval. Dobro ime, ni kaj...
Ko gledam zahajajoče sonce, ki izginja za belimi vrhi Štiriglava, ko je pipa že ugasnila in ko se je zmajček že ustavil, začutim lahkoten a hladen vetrič, ki me predrami iz lahkotnega dremeža. Z police pograbim debel usnjen pas, ki ponosno nosi očetov lovski nož. Le to mi je ostalo od njega... Naj vzamem tudi lok, se vprašam. Pustim ga viseti na steni, čez ramo pa si vržem torbo, v kateri se skriva cel kup lovskih pripomočkov.
Sončni gozd bo sončen le še kake pol ure si rečem, ko stopim pod veliki in po vsej verjetnosti prekleto stari kostanj, ki označuje začetek gozdiča. Ptice so se vrnile, tudi nekaj veveric opazim, ko stopam po znani poti. Ehh, verjetno je zjutral zalutal kak snežni trol, ki je tako prestrašil celoten gozdič. Upam le, da mi uničil kake pasti. Na sejmih vedno vsi radi, pravzaprav vsi zelo radi dobro jedo! Smo že tukaj, si rečem, ko v daljavi zaslišim žuborenje potoka, ki napaja tudi našo vas. Skozi grmovje opazim divje zajce. Mislite, da vedo kaj se jedel? Dvomim... Ampak lok bi pa lahko vzel!
Tokrat je bil ulov precej bolj bogat! Celo fazan je nasedel moji vabi. In mladi srnjak tudi. Po obveznem puščanju krvi, ju nahitro očistim, ter privežem na torbo, ki si jo zopet vržem čez ramo. Dvajset, mogoče petindvajset kilogramov imata si rečem, ter se odpravim proti potoku. Mimogrede naredim še majhen obvoz ter se pod razklano smreko zazrem v jamo pod seboj. Da, tam so... Tudi on je tam, tisti, ki je skoraj končal moje mlado življenje... Prekleto, kako je velik! V vasi pravijo, da se ga bojim. Po pravici povedano imajo tudi deloma prav, ampak jaz ga tudi rahlo šparam. Čakam na priložnost...
V vas se vrnem dokaj hitro, ustavim se še pri gostilničarju, ki je tokrat veliko bolj zadovoljen. Le na fazano perje ne pozabi, ga dregnem. Le zasmeji se... Na trgu mladci že pripravljajo kres. Nocoj bo pa še zabavno. Upam, da ne bo zopet zmanjkalo vračevega šnopsa, ali Eliksirja kot mu on ljubkovalno pravi. Na preteklem sejmu so se skoraj stepli za zadnji flaškon...
Pred večernim sprehodom do gozdička na sončni strani, si tako kot vsako popoldne, napolnim pipo s sveže posušenim rastlinjem, ter se zazibam na svojem zmajčku. Ferdinand prvi, mislim da mu pravi. Dobil sem ga v dar, za svojih trideset let, od celotne vaške skupnosti. Ti zmajčki so res nekaj posebnega, občutek, ki ti ga pričara, deluje prav blaženo na telo in duha. Saj tudi vaški vrač priporoča vsaj pol ure zibanja dnevno.
Črno rumeno pipo, ki me ziba sem ter tja, pa mi je podaril sam vaški tesar, Kača Strupenjača jo je poimenoval. Dobro ime, ni kaj...
Ko gledam zahajajoče sonce, ki izginja za belimi vrhi Štiriglava, ko je pipa že ugasnila in ko se je zmajček že ustavil, začutim lahkoten a hladen vetrič, ki me predrami iz lahkotnega dremeža. Z police pograbim debel usnjen pas, ki ponosno nosi očetov lovski nož. Le to mi je ostalo od njega... Naj vzamem tudi lok, se vprašam. Pustim ga viseti na steni, čez ramo pa si vržem torbo, v kateri se skriva cel kup lovskih pripomočkov.
Sončni gozd bo sončen le še kake pol ure si rečem, ko stopim pod veliki in po vsej verjetnosti prekleto stari kostanj, ki označuje začetek gozdiča. Ptice so se vrnile, tudi nekaj veveric opazim, ko stopam po znani poti. Ehh, verjetno je zjutral zalutal kak snežni trol, ki je tako prestrašil celoten gozdič. Upam le, da mi uničil kake pasti. Na sejmih vedno vsi radi, pravzaprav vsi zelo radi dobro jedo! Smo že tukaj, si rečem, ko v daljavi zaslišim žuborenje potoka, ki napaja tudi našo vas. Skozi grmovje opazim divje zajce. Mislite, da vedo kaj se jedel? Dvomim... Ampak lok bi pa lahko vzel!
Tokrat je bil ulov precej bolj bogat! Celo fazan je nasedel moji vabi. In mladi srnjak tudi. Po obveznem puščanju krvi, ju nahitro očistim, ter privežem na torbo, ki si jo zopet vržem čez ramo. Dvajset, mogoče petindvajset kilogramov imata si rečem, ter se odpravim proti potoku. Mimogrede naredim še majhen obvoz ter se pod razklano smreko zazrem v jamo pod seboj. Da, tam so... Tudi on je tam, tisti, ki je skoraj končal moje mlado življenje... Prekleto, kako je velik! V vasi pravijo, da se ga bojim. Po pravici povedano imajo tudi deloma prav, ampak jaz ga tudi rahlo šparam. Čakam na priložnost...
V vas se vrnem dokaj hitro, ustavim se še pri gostilničarju, ki je tokrat veliko bolj zadovoljen. Le na fazano perje ne pozabi, ga dregnem. Le zasmeji se... Na trgu mladci že pripravljajo kres. Nocoj bo pa še zabavno. Upam, da ne bo zopet zmanjkalo vračevega šnopsa, ali Eliksirja kot mu on ljubkovalno pravi. Na preteklem sejmu so se skoraj stepli za zadnji flaškon...
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
alyo ::
Ko se že napol pijan primajam do kresa in se prav hudomušno nasmehnem in v kres vržem majhen zavojček hitro se odpravim po še eno rundo, ampak se zaradi eksplozije za mojim hrbtom spotanem ob korenino velikega starega hrasta in prav nerodno priletm v karljevega služabnika.
Ta me prav presneto nadere :
on: "PAZI KJE HODIŠ! Ne bodi taka neroda!"
jaz: "A...h daj...no mir!"
on: "Pijanec neumni"
izdavi in se odpravi naprej lepit plakate.
plakat pa se glasi nekako takole:
Danes, XI. Reuga leta 1267 se je kralj
odločil ponovno sklicati vse mogočne
bojevnike. Ti naj si zopet oprtajo
ščite in meče kajti danes bo razglšena
naloga za vse tiste ki ste pripravljeni
tvegati svoje življenje za dobrobit kralja.
VSI KI STE ZAINTERESIRANI SE PROSIM
ZGLASITE NA VAŠKEM TRGU OB SONČNEM
ZAHODU.
Presenečeno sem skomignil z rameni in se začel majati proti trgu.
--
A bi šlo?
--
Ta me prav presneto nadere :
on: "PAZI KJE HODIŠ! Ne bodi taka neroda!"
jaz: "A...h daj...no mir!"
on: "Pijanec neumni"
izdavi in se odpravi naprej lepit plakate.
plakat pa se glasi nekako takole:
Danes, XI. Reuga leta 1267 se je kralj
odločil ponovno sklicati vse mogočne
bojevnike. Ti naj si zopet oprtajo
ščite in meče kajti danes bo razglšena
naloga za vse tiste ki ste pripravljeni
tvegati svoje življenje za dobrobit kralja.
VSI KI STE ZAINTERESIRANI SE PROSIM
ZGLASITE NA VAŠKEM TRGU OB SONČNEM
ZAHODU.
Presenečeno sem skomignil z rameni in se začel majati proti trgu.
--
A bi šlo?
--
Talk is cheap because supply exceds demand.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: alyo ()
root987 ::
Zasedlal sem svojega konja ter se počasi podal proti vaški gostilni. Tam sem popil vino ali dva ter opravil kratek pogovor z krčmarjem. Za njegovim hrbtom sem videl da je imel odprto kuverto, ki jo je na skrivaj poskušal skriti. Mislil sem si da verjetno ni kaj pomembnega in da takšen časten mož kot naš krčmar gotovo ne počne kaj nelegalnega, zato sem se počasi odmajal do konja ter zajahal na reden obhod vasi. Opazil sem, da je veliko ljudi govorilo o nekakšnem sejmu. Nič slišal za to. Kakor koli, na poti do domnevnega prizorišča sem opazil vabilo, da naj se vsak pogumen mladenič inu mladenka zglasita za neko igro. To bi lahko postalo zelo zanimivo...
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Gandalfar ::
Galimor: ceprav si previdno odprl kuverto ti je vseeno v obraz puhnil cuden prah. Nenadoma si pred seboj zagledal obraz starke v kateri si prepoznal kraljevo carovnico, saj je imela veliko brazgotino cez levo lice. Vsi so vedeli, da jo je dobila v boju s Krytochom, mogocnim zmajem, ki pregovorno zivi v votlinah dalec na jugu. Ce je zgodba resnicna nihce ne ve, tisti, ki pa so javno upali izraziti dvom pa jim je pokazala kaj pomeni dvomit v besede carovnice. V ta obraz si sedaj stremel in zacarano poslusal njenje besede, ki so ti narocile, da moras zbrati najbolj sposobne ljudi okoli sebe in z njimi iti resit kraljevo nalogo.
Nato se je pismo vnelo in prebudil si se iz transa.
----
Gledal sem tele vase poste in ugotovil, da ubistvu ne potrebujete klasicnega game masterja. Trenutno vam gre zelo vredu samo malo bolj usklajeni bodite. Predlagal bi, da Evan (alyo) zada kraljevi quest, ki ga bo potem Galimor, ce bo za, poskusal z vaso pomocjo, ce boste seveda kot liki bili pripravljeni pomagat, resevat.
Jaz bom pa bdel nad igro in samo opazoval, da ne boste prevec zalutali oz. ce boste potrebovali odlocitev visje sile glede nadaljevanja oz. kaksne stvari. :-)
Nato se je pismo vnelo in prebudil si se iz transa.
----
Gledal sem tele vase poste in ugotovil, da ubistvu ne potrebujete klasicnega game masterja. Trenutno vam gre zelo vredu samo malo bolj usklajeni bodite. Predlagal bi, da Evan (alyo) zada kraljevi quest, ki ga bo potem Galimor, ce bo za, poskusal z vaso pomocjo, ce boste seveda kot liki bili pripravljeni pomagat, resevat.
Jaz bom pa bdel nad igro in samo opazoval, da ne boste prevec zalutali oz. ce boste potrebovali odlocitev visje sile glede nadaljevanja oz. kaksne stvari. :-)
jRk0 ::
Jaromir.
rasa: clovek
klasa: bojevnik
spretnosti: vihtenje meca, pitje litra piva v 10 sekundah, amulet - nasprotnika zamrzne za 5 sekund, rocne spretnosti (oblikovanje orozij)
starost: 18
bio:
Rodil sem se v vasici Vardordorf. Zmaj Dragunox mi je ubil druzino ze pri mladih letih. Na sreco sem ravno takrat pasel gremline. Odsel sem od doma, da se mascujem hudobnemu zmaju. V gozdu sem srecal prijaznega elfa Twiggy-ja, ki mi je (ker sem ga resil izpod krempljev volka) podaril carobni amulet. Pot me nekega dne pripelje v vaso vasico.
rasa: clovek
klasa: bojevnik
spretnosti: vihtenje meca, pitje litra piva v 10 sekundah, amulet - nasprotnika zamrzne za 5 sekund, rocne spretnosti (oblikovanje orozij)
starost: 18
bio:
Rodil sem se v vasici Vardordorf. Zmaj Dragunox mi je ubil druzino ze pri mladih letih. Na sreco sem ravno takrat pasel gremline. Odsel sem od doma, da se mascujem hudobnemu zmaju. V gozdu sem srecal prijaznega elfa Twiggy-ja, ki mi je (ker sem ga resil izpod krempljev volka) podaril carobni amulet. Pot me nekega dne pripelje v vaso vasico.
You fuck up once, you loose two teeth.
Ziga Dolhar ::
Ime: Zigggmund
poklic: Pisun lokalnega tračmagazina
Barva: Blond / Blond / Blond / Blond
izobrazba: ekonom-jurist.
spol: človek
rasa: moški [ups]
spretnosti: spuščanje ZlobnihKomentarjev, bed od težav in prijaznih deklet.
V prvem razredu OŠ sem razbil šipo. V drugem mizo. V tretjem žarnico. V četrtem stol. V sedmem sem profesorju matematike podsstavil risalni žebljiček. V istem razredu sem zbiral podpise proti izdelavi "inštrumentov" pri urah glasbe pri prof. Ušeničnikovi.
Karakter: Zmeden.
--
GM, need your help. Hvala.
poklic: Pisun lokalnega tračmagazina
Barva: Blond / Blond / Blond / Blond
izobrazba: ekonom-jurist.
spol: človek
rasa: moški [ups]
spretnosti: spuščanje ZlobnihKomentarjev, bed od težav in prijaznih deklet.
V prvem razredu OŠ sem razbil šipo. V drugem mizo. V tretjem žarnico. V četrtem stol. V sedmem sem profesorju matematike podsstavil risalni žebljiček. V istem razredu sem zbiral podpise proti izdelavi "inštrumentov" pri urah glasbe pri prof. Ušeničnikovi.
Karakter: Zmeden.
--
GM, need your help. Hvala.
https://dolhar.si/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ziga Dolhar ()
Vesoljc ::
a da bo Galimor leader?
pri Ferdinandu prvem!
pri Ferdinandu prvem!
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Gandalfar ::
Vesoljc: poskusi nadaljevati zgodbo oz. postavi quest, ker se ocitno pred tabo se nihce ni javil.. :)
Vesoljc ::
sej ideja se zdi ful fajn, sam recimo, jest zdele postavim quest ala najdi tega in tega zmaja za temi in temi gorami, ter prinesi njegov jezik našemu preljubemu kralju, ker ta jezik "baje" deluje kot naravni afrodizijak in ker v tem času še nimajo plavih tabletk, naš kralj pa si močno in nujno želi potomcev, saj se mu bliža smrtna ura in v primeru, da nima potemcev, bo prestol zasedla zlobna nečakinja.
ok, zberemo ekipo in gremo. ampak kako "igramo"? jest z lahkoto napišem, da po naporni bitki z očetovim lovskim nožem odsekam omenjeni jezič, ter si ga vržem čez ramo... ampak nekak to ni igra, bolj pripovedka. tud recimo lahko, da nekoga izmed ekipe zmaj zažge tako kot scorpion v mortal kombatu... ampak spet ista fora...
kdo bo metu kocke?
ok, zberemo ekipo in gremo. ampak kako "igramo"? jest z lahkoto napišem, da po naporni bitki z očetovim lovskim nožem odsekam omenjeni jezič, ter si ga vržem čez ramo... ampak nekak to ni igra, bolj pripovedka. tud recimo lahko, da nekoga izmed ekipe zmaj zažge tako kot scorpion v mortal kombatu... ampak spet ista fora...
kdo bo metu kocke?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
alyo ::
Ko sem prav prijetno pohajkoval proti trgu me je zmotila, prav nesramna grča otrok ki si vsi dirjali proti trgu. Lopnil sem enega in ga vprašal čemu?
veste kaj mi je mali rekel : "Kaj?! Ne veš?? Oni kraljevi ... karkoli že je bo razglasil kraljevo nalogo ..." in je zdirjal naprej za ostalimi otroci.
Heh, sem pomislIL spet ta snob (kralj da ne bo pomote )in odkorakal proti trgu.
Ko sem prispe na ta trg sem bil zelo presenečen nad številom ljudi. kakšnih 70 jih je bilo. Naenkrat so vsi potihnili, le zakaj sem pomislil. Pa sem hitro opazil da se je na odru "narisal" tisti človek v katerega sem sem malo prej zabil. In seveda ni imel nemena ostati tiho.
Nekako takole je šlo:
"Danes smo se zbrali na prazznovanju Miakkaluja nam je kralj zadal spet novo nalogo. Išče namreč skupino pogumnih bojevnikov, ki bi radi dali *khm* svoje življenje za kralja. Kralj seveda dobro poplače tiste ki mu služijo" ( to je rekel z nekaj ironije v glasu ) " ne samo z bogastvom temveč tudi z slavo." Ljudem so začeli postajati nemirni in so se začeli dret da naj že hitro izda nalogo. "Prosim, malo miru. (seveda ga ni dobil) No torej, kralj si je zaželel silno redek dragulj ki ga najdemmo samo pri prav posebni vrsti pošastih, torej Aramidih* ( "Ne že spet" sem rekel sam pri sebi ).
Kralj seveda želi prav tiste redke zelene, ki jih najpogosteje najdemo v zamjskih brlogih na severu. Za tiste ki še ne veste, so nagrade bajne kajti za največjega ki ga bo prejel bo ponudil kar 5 000 000 goldinarjev. Hvala, in kralj z vami"
In tako je opustil svoj zdolgočasen obraz in se z nasmeškom na obrazu podal do krčmarja. Seveda so se vsi takoj zanimali za nalogo in so ga hiteli spraševat, a jih je poslanec le odgnal rekoč "Dajte mi mir, bom jutri povedal!"
Tako so se pozno v noč začele sestavljati skupine bojevnikov ki so se prav zanimale za nalogo.
"Kje je Galimor?" sem pomislil, on bo že vedel kako se tem stvarem streže, kajti o njem so se govorile čudne reči (da se pogovarja s svojimi zmaji naprimer). Tako sem se zamislil ... če gre Galimor grem drugače ne. Pa me je zečela glava boleti od razmišljanja in sem raje stopil po en bokal vina.
* Aramid : mešanica med zamajem in nekim čarobnim bitjem - nihče ni prav prepričan katerim. Je oblikovan kot nekakšen ščit, ima zmajska krila in za sprednjim delom in krili drži dragulj ( rdeče-oranžne barve (nekateri so tudi zeleni) okrogel, velikoosti so od 70 cm3 do 150 cm3, izredno lahek ). Aramidi tehtajo nekako od 600 kg do 1 t visoki pa so tudi do 2 m. ( Slika bi mogla bit. če je ni mam pa problem :) )
veste kaj mi je mali rekel : "Kaj?! Ne veš?? Oni kraljevi ... karkoli že je bo razglasil kraljevo nalogo ..." in je zdirjal naprej za ostalimi otroci.
Heh, sem pomislIL spet ta snob (kralj da ne bo pomote )in odkorakal proti trgu.
Ko sem prispe na ta trg sem bil zelo presenečen nad številom ljudi. kakšnih 70 jih je bilo. Naenkrat so vsi potihnili, le zakaj sem pomislil. Pa sem hitro opazil da se je na odru "narisal" tisti človek v katerega sem sem malo prej zabil. In seveda ni imel nemena ostati tiho.
Nekako takole je šlo:
"Danes smo se zbrali na prazznovanju Miakkaluja nam je kralj zadal spet novo nalogo. Išče namreč skupino pogumnih bojevnikov, ki bi radi dali *khm* svoje življenje za kralja. Kralj seveda dobro poplače tiste ki mu služijo" ( to je rekel z nekaj ironije v glasu ) " ne samo z bogastvom temveč tudi z slavo." Ljudem so začeli postajati nemirni in so se začeli dret da naj že hitro izda nalogo. "Prosim, malo miru. (seveda ga ni dobil) No torej, kralj si je zaželel silno redek dragulj ki ga najdemmo samo pri prav posebni vrsti pošastih, torej Aramidih* ( "Ne že spet" sem rekel sam pri sebi ).
Kralj seveda želi prav tiste redke zelene, ki jih najpogosteje najdemo v zamjskih brlogih na severu. Za tiste ki še ne veste, so nagrade bajne kajti za največjega ki ga bo prejel bo ponudil kar 5 000 000 goldinarjev. Hvala, in kralj z vami"
In tako je opustil svoj zdolgočasen obraz in se z nasmeškom na obrazu podal do krčmarja. Seveda so se vsi takoj zanimali za nalogo in so ga hiteli spraševat, a jih je poslanec le odgnal rekoč "Dajte mi mir, bom jutri povedal!"
Tako so se pozno v noč začele sestavljati skupine bojevnikov ki so se prav zanimale za nalogo.
"Kje je Galimor?" sem pomislil, on bo že vedel kako se tem stvarem streže, kajti o njem so se govorile čudne reči (da se pogovarja s svojimi zmaji naprimer). Tako sem se zamislil ... če gre Galimor grem drugače ne. Pa me je zečela glava boleti od razmišljanja in sem raje stopil po en bokal vina.
* Aramid : mešanica med zamajem in nekim čarobnim bitjem - nihče ni prav prepričan katerim. Je oblikovan kot nekakšen ščit, ima zmajska krila in za sprednjim delom in krili drži dragulj ( rdeče-oranžne barve (nekateri so tudi zeleni) okrogel, velikoosti so od 70 cm3 do 150 cm3, izredno lahek ). Aramidi tehtajo nekako od 600 kg do 1 t visoki pa so tudi do 2 m. ( Slika bi mogla bit. če je ni mam pa problem :) )
Talk is cheap because supply exceds demand.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Gandalfar ()
CaqKa ::
kako to da je alyo elf če še pa ta rasa trenutno ni dovoljena?
če pa je že potem bi pa prosil če se moj post odbriše.
lp
če pa je že potem bi pa prosil če se moj post odbriše.
lp
alyo ::
lahko se tut u človek spremenim, če koga moti da sem elf.
Talk is cheap because supply exceds demand.
Gandalfar ::
Res je, zmenili smo se, da bodo na zacetku igralci samo ljudje. :)
Glede na to, da dost obvladate in da se je tip igre malce spremenil lahko verjetno zamenjate rase, vendar pomojem ne boste trpeli s trenutnimi.
Kar se tice metanja kock itd. gre bolj za freestyle obliko pripovedke kakor se je nekdo ze izrazil. Ce potrebujete odlocitev ali vas poje zmaj ali ne vprasate GMja drugace pa sami raziskujete teren in poskusate resevati probleme.
Glede na to, da dost obvladate in da se je tip igre malce spremenil lahko verjetno zamenjate rase, vendar pomojem ne boste trpeli s trenutnimi.
Kar se tice metanja kock itd. gre bolj za freestyle obliko pripovedke kakor se je nekdo ze izrazil. Ce potrebujete odlocitev ali vas poje zmaj ali ne vprasate GMja drugace pa sami raziskujete teren in poskusate resevati probleme.
Vesoljc ::
sej glih v tem je glavna težava! kakšne probleme ?
jest ne vidim nobenega problema
no ja, razen te moje ogromne želje, da me poje zmaj in se tako žrtvujem za kralja in domovino! ter za svoje sovaščane... še posebaj tiste rdečelaske
jest ne vidim nobenega problema
no ja, razen te moje ogromne želje, da me poje zmaj in se tako žrtvujem za kralja in domovino! ter za svoje sovaščane... še posebaj tiste rdečelaske
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Vesoljc ::
Po šestdeseih dneh krvavega boja z neumnimi troli, hranjenja z največji merjasci, kar jih premore gozd, zmrznjenega švica na ledenih pobočjih Preklete Gore, smo se dokopali do Mračne Kaverne, v kateri biva zlobni Aramid. Bitka je bila huda, res huda. Izgubili smo večino članov naše ekipe... Nisem si mislil, da bo ta Aramid tak zalogaj!
Preživela sva le jazst in moj ego. Dragega kamna, ki sem ga odškrtnil z očetovim nožem, res ni mogoče opisati z besedami.
Pot domol je bila naporna, ampak divji zajci so mi delali družbi ves čas. Domol sem prišel celo par kil težji. Prihajajoč v vas, so me domačini zagledali in slavje se je začelo. Novice se hitro širijo in tudi kralj nas je obiskal, seveda je hotel dragulj. V zameno mi je ponudil škrinjo zlatnikov, ter eno, katerokoli željo. Zažel sem si razveljavitev zakona, v katerega je bila vezana tista rdečelaska. Tudi poročila sva se isto noč in tako sva živela srečno do konca svojih dni, ter še kak dan naprej...
zdej veste o čem govorim?
next!
Preživela sva le jazst in moj ego. Dragega kamna, ki sem ga odškrtnil z očetovim nožem, res ni mogoče opisati z besedami.
Pot domol je bila naporna, ampak divji zajci so mi delali družbi ves čas. Domol sem prišel celo par kil težji. Prihajajoč v vas, so me domačini zagledali in slavje se je začelo. Novice se hitro širijo in tudi kralj nas je obiskal, seveda je hotel dragulj. V zameno mi je ponudil škrinjo zlatnikov, ter eno, katerokoli željo. Zažel sem si razveljavitev zakona, v katerega je bila vezana tista rdečelaska. Tudi poročila sva se isto noč in tako sva živela srečno do konca svojih dni, ter še kak dan naprej...
zdej veste o čem govorim?
next!
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Vesoljc ()
alyo ::
Vesoljc: gilh to je fora da se ne zgodi vse na enkrat, ampak po koščkih
--
Drgač pa rabmo še neki "playerjev"
--
--
Drgač pa rabmo še neki "playerjev"
--
Talk is cheap because supply exceds demand.
Tic ::
Ime: Dumpa
poklic: Nadnaravna lepoTICa z nadranavno lepimi lasmi ter nadnaravno nizkim IQjem
izobrazba: Čveka.
spol: Preprosta ženska
spretnosti: Klepetanje, spogledovanje, neumnost.
V lokalnem pubu se spogledujem z Jaromirjem, saj on je mišičast bojevnik (kot bajuač). Rada imam mišice in imena, ki se pricnejo z znakom iz abecede. Želim si pivo.
poklic: Nadnaravna lepoTICa z nadranavno lepimi lasmi ter nadnaravno nizkim IQjem
izobrazba: Čveka.
spol: Preprosta ženska
spretnosti: Klepetanje, spogledovanje, neumnost.
V lokalnem pubu se spogledujem z Jaromirjem, saj on je mišičast bojevnik (kot bajuač). Rada imam mišice in imena, ki se pricnejo z znakom iz abecede. Želim si pivo.
persona civitas ;>
Vesoljc ::
no, potem se pa lahko zmenimo, da vsak player postavi nek izziv, oz. več njih, drugi player (mogoče celo pričakovani player) pa poskuša rešiti ta izziv, tako, da nam, ostalim pove na čimbolj zabaven in zanimiv način, ja?
primer:
Končno smo dosegli prelaz. Pogled na kotanjo pod nami, na ledeno deročo reko ter satansko mrzel severnik, kateri, če bi ga jadral, bi ugnal najhitrejšega konja v vasi, nas je ustavil. Pred nami se je odpirala edina pot naprej - močno poškodovan, poledenel, improviziran mostič iz precej trhlih, za orenk deca kar pretankih deblc. Nekako moramo priti čez...
upam, da vas večina šteka izziv
ena izmed rešitev je, da popravimo/ojačamo/uporabimo most.
druga je, da nas nekdo tja teleportira. tretjič lahko poskusimo skočiti čez , ampak tudi za nas atlete je devet metrov velik zalogaj, ter oprema...
torej rabimo nekoga, ki zna čarati, ali obvlada lesarstvo, itd...
primer:
Končno smo dosegli prelaz. Pogled na kotanjo pod nami, na ledeno deročo reko ter satansko mrzel severnik, kateri, če bi ga jadral, bi ugnal najhitrejšega konja v vasi, nas je ustavil. Pred nami se je odpirala edina pot naprej - močno poškodovan, poledenel, improviziran mostič iz precej trhlih, za orenk deca kar pretankih deblc. Nekako moramo priti čez...
upam, da vas večina šteka izziv
ena izmed rešitev je, da popravimo/ojačamo/uporabimo most.
druga je, da nas nekdo tja teleportira. tretjič lahko poskusimo skočiti čez , ampak tudi za nas atlete je devet metrov velik zalogaj, ter oprema...
torej rabimo nekoga, ki zna čarati, ali obvlada lesarstvo, itd...
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Gandalfar ::
To je ql.. :)
Teleportirat vas pri vasi trenutni ravni magije ne more nihce v radiju 300 milj. Mogoce bi se splacalo malo razlgedati po gozdu.. :)
Teleportirat vas pri vasi trenutni ravni magije ne more nihce v radiju 300 milj. Mogoce bi se splacalo malo razlgedati po gozdu.. :)
OwcA ::
Na kraljevo nalogo nisem več pomislil, preveč sem bil zaposlen z rezlanjem novih zmajčkov, po sejmu je prodaja zacvetela, vse do dneva, ko se je v vas ponovno privlekel Beawer Lowicius. Okrvavljen in razcapan a široko nasmejan. Vsem je razkazoval velik rumeno-oranžen dragulj, ki ga je izruval iz krempljev Aramida.
To je lahko pomenilo samo eno, Aramid je mrtev. To veličastno bitje mrtvo. Mrtvo. Ne da bi vedel kako ali zakaj mi je bil vzeto moje spokojno življenje. V delirju sem odtaval iz krčme proti domu. Na poti sem moral večkrat pasti ali se vsaj kam zaleteti, saj sem bil, ko sem se ogledal v soju brljivke, ves obdolčen in porezan.
Še kar v plašč zavit sem naložil na ogenj in se n apol vsedel, na pol zgrudil pred ognjiščem. Kaj več se ne spomnem. Zbudil sem se v kopici lesenih opilkov, nožiček z odlomljenim ročajem je ležal nedaleč proč, roke na gosto prekrite s krvavimi žulji. Šele takrat sem jo opazi. Prelepa, temna, skrivnostna.
Je kaj takega lahko delo mojih rok? Kaj mojih, katerihkoli človeških? Tako čista, gladka. Vse naokoli posejano z drobnimi kapljicami krvi, ona ostja neomadežena. In te rune? Nikoli prej jih še nisem videl, to drži kot pribito, a bolj ko jih gledam, bolj se mi zdi, da si je brez njih ne morem predstavljati. Jo sploh lahko označim za popotno palico? S prstom počasi sledim tujim znakom od vznožja proti vrhu. Šele sedaj opazim prekrasnega zmaja, ki krasi zaklučuje njeno sloko linijo. Pridržim si jo pred očim. Groza! Palica zgrmi na tla, tudi sam odskočim. Zmaj je izrezana slika Friderika II, vse do drobne nepravilnosti v šestem repnem vretenu.
Premagam strah in jo ponovno vzamem v roke. Že dolgo se nič ni zdelo tako prav. Preplavi me val lahkotnost, otroška razposajenost. Počasi se postavim na noge. Še vedno omotičen, le ena misel, boleče jasna, ruši prijetno otopelost. Moja pot je začrtana, Beawer Lowicius mora umreti ...
To je lahko pomenilo samo eno, Aramid je mrtev. To veličastno bitje mrtvo. Mrtvo. Ne da bi vedel kako ali zakaj mi je bil vzeto moje spokojno življenje. V delirju sem odtaval iz krčme proti domu. Na poti sem moral večkrat pasti ali se vsaj kam zaleteti, saj sem bil, ko sem se ogledal v soju brljivke, ves obdolčen in porezan.
Še kar v plašč zavit sem naložil na ogenj in se n apol vsedel, na pol zgrudil pred ognjiščem. Kaj več se ne spomnem. Zbudil sem se v kopici lesenih opilkov, nožiček z odlomljenim ročajem je ležal nedaleč proč, roke na gosto prekrite s krvavimi žulji. Šele takrat sem jo opazi. Prelepa, temna, skrivnostna.
Je kaj takega lahko delo mojih rok? Kaj mojih, katerihkoli človeških? Tako čista, gladka. Vse naokoli posejano z drobnimi kapljicami krvi, ona ostja neomadežena. In te rune? Nikoli prej jih še nisem videl, to drži kot pribito, a bolj ko jih gledam, bolj se mi zdi, da si je brez njih ne morem predstavljati. Jo sploh lahko označim za popotno palico? S prstom počasi sledim tujim znakom od vznožja proti vrhu. Šele sedaj opazim prekrasnega zmaja, ki krasi zaklučuje njeno sloko linijo. Pridržim si jo pred očim. Groza! Palica zgrmi na tla, tudi sam odskočim. Zmaj je izrezana slika Friderika II, vse do drobne nepravilnosti v šestem repnem vretenu.
Premagam strah in jo ponovno vzamem v roke. Že dolgo se nič ni zdelo tako prav. Preplavi me val lahkotnost, otroška razposajenost. Počasi se postavim na noge. Še vedno omotičen, le ena misel, boleče jasna, ruši prijetno otopelost. Moja pot je začrtana, Beawer Lowicius mora umreti ...
Otroška radovednost - gonilo napredka.
root987 ::
Vsa ta kraljeva naloga se mi je zdela nekam strašno nenavadna. Nekaj mi ni dalo miru in tudi v sanjah sem videl, kako se je Beawer Lowicius boril z temi mogočnimi in veličastnimi bitji. Hvala bogu da se nisem odzval vabilu kralja naj se pridružim temu klanju. Sedaj pa, ko se je vrnil, v vasi kar vre zgodb o njem - da bi naj bil potomec bogov, da bi naj bil čarovnik, in podobo. Sam nesmisel, vendar bom vseeno držal eno oko na njem. Danes so nam ovaduhi povedali, da bi naj nekateri aramidi sprejeli smrt svojega tovariša zaradi takšnih namenov zelo slabo. Prav tako bi naj jih nekaj videli potikati se po gozdovih na vzhodu in severu. Vse skupaj mi ne diši niti malo. Pa še nov stol si moram kupiti, ravno danes se mi je prejšnji polomil. Sem mislil da so stoli iz drugih vasi boljši kot od našega Galimorja. Sedaj ga BOM kupil pri njem...
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Zgodovina sprememb…
- spremenil: root987 ()
alyo ::
Minilo je že nekaj tednov odkar se je tist lovec vrnil iz lova. Vas se je zelo spremenila po njegovem prihodu. Galimor je postal nezaupljiv in zamišljen, začelo se je govoriti da se mu je malo zmešalo. Me pa prav zanima kako za vraga mu je uspelo (Beawerju namreč). Nikoli mi ni dajal vtisa da je dovolj močan za kaj takega. Poleg tega pa se je tudi spremenil od kar je prišel nazaj, postal je aroganten. Seveda tudi ni več ne hodi na lov, sedaj ima malo morje zlata in ženo. Je pa tu še ena stvar - na njem pogosto zaznam sledi ZleMagije™. Kolikor jaz vem se ni nikoli ukvarjal z magijo, Aramidi pa ne uporabljajo ZleMagije™ temveč ModroMagijo™ (ledeno). Mogoče se mi prav zaradi tega zdi vedno bolj sumljiv. To pa seveda ne bi šlo za vse vaške dekle, ki so se kar metale po njem.
Ampak to ni edini problem ki me teži. Govori se namreč da so se v bližnjih gozdovih začeli pojavljti aramidi. To je seveda skoraj nemogoče saj aramidi ne prenesejo toplejših krajev od gorskih vrhov in jam. A so tudi dejstva ki to dokazujejo ( da aramidi vendarle so tu ). Ravno zadnjič mi je pritekel oni froc ki sem ga nadru ob praznovanju z naplo zmrznjeno roko. Dvomim da je kje v bližini kar bi lahko poškodbo povzročilo, razen aramidov seveda.
Nekaj sumljivega se dogaja ...
--
Hehe, malo sem te začrnil Beawer :) sory, je zarad zgodbe ... sej lahk tut ignoriraš moj post, lahk pa tut prikažeš svoja stališča kot prava ;)
--
Ampak to ni edini problem ki me teži. Govori se namreč da so se v bližnjih gozdovih začeli pojavljti aramidi. To je seveda skoraj nemogoče saj aramidi ne prenesejo toplejših krajev od gorskih vrhov in jam. A so tudi dejstva ki to dokazujejo ( da aramidi vendarle so tu ). Ravno zadnjič mi je pritekel oni froc ki sem ga nadru ob praznovanju z naplo zmrznjeno roko. Dvomim da je kje v bližini kar bi lahko poškodbo povzročilo, razen aramidov seveda.
Nekaj sumljivega se dogaja ...
--
Hehe, malo sem te začrnil Beawer :) sory, je zarad zgodbe ... sej lahk tut ignoriraš moj post, lahk pa tut prikažeš svoja stališča kot prava ;)
--
Talk is cheap because supply exceds demand.
Vesoljc ::
Udaril sem jo... prvič. Zajec mi ni dišal tako kot bi moral, premalo čebule se mi zdi...
Trenutki, po moji vrnitvi so minevali hitro. Brezskrbnost, katero mi je omogočilo silno zlato, veselje, katero mi je pričarala moja čudovita žena, vse to je počasi izginjalo, zrak, ki ga diham, postaja turoben, jaz postajam turoben...
Ležala je na tleh, poleg kamina. Njeno eratično dihanje je bilo vse, kar se je pretakalo po sobi. Skoraj smešno. Z mize sem pograbil svoj nož, še vedno krvav. Hotel sem takega. Zrak v sobi je postajal zatohel, moral sem ven....
Sončnega gozdiča nisem obiskal že več tednov. Ni bilo potrebe, vse sem lahko kupil. Družbene vezi med sovaščani in menoj so se počasi lomile, začutil sem zavist, jezo, sovraštvo... Je res vse moja krivda? Za kralja, so rekli! Če ne bi tega storil jaz, bi pa nekdo drug. Dejanja nikakor ne obžalujem, prvi tedni so bili čudoviti, počutil sem se kot bog, še močnejši!
Pred kostanjem sem stal, prsti so krčevito oklepali krvari ročaj in čutil sem sebe, tam, spodaj, kako si lomim nohte, ko skušam priplezati ven...
Žar v očeh, ki sem ga opazoval med poslušalci, katerim sem slikovito opisoval svojo avaturo, me je čisto prevzel. Vendar pa sem jim zamolčal nekaj... Šest nas je bilo, samih pogumnih mož ter ene pogumne bojevnice, Kzena mislim, da ji je bilo ime. Po zares napornem popotovanju ter krutim vzponom na Prekleto Goro, smo se utaborili pred jamo. Celih šest noči smo tam zmrzovali, a imeli smo poslanstvo. Opazovali smo ga, načrtovali naš napad, iskali slabosti, zalezovali... Nato smo udarili! Bojevati se z Aramidom pomeni živeti. Opazovati kako njegova, kot kovina, kot ostra sekira, kot ostra dvojna sekira, krila sekajo po tvojih soborcih in utirajo pot krvi, ki si želi svobode... Kot, da bi letel! Boja je bilo hitro konec, možje so ležali naokoli, ona, hrabra bojevnica, pa je ležala tam, skoraj živa... Ko sva tako opazovala Aramida v zadnjih vzdihljajih, sva bila živa. Stal nad njim ter opazoval kamen na njegovi glavi, čutil sem silno moč, katero je skrival v sebi, samo trenutek je bil potreben in vedel sem, da mora biti moja, samo moja... Iz jame sem odšel sam, vsaj tako sem mislil.
Kamna nisem več imel pri sebi, a le dotik je rabil, da postane svoboden. In zdaj je bil tukaj, postopoma postaja bolj in bolj močan, bolj močan od mene. Ko je nož zaril svoje rezilo globoko v stoletni kostanj, se je po gozdiču razlil grozek krik, ki bi preplašil vsa živa bitja, a slišala sva ga le midva.
Kaj si?? Vrnil sem se, nje pa ni nisem več našel. Bolje je tako. Bila (kot tik-tak) je že pozna ura, ležal sem, moje misli pa so divjale, kot bi bile preganjane. Prvič sem se bal zaspati, morda bo prevladal...
Trenutki, po moji vrnitvi so minevali hitro. Brezskrbnost, katero mi je omogočilo silno zlato, veselje, katero mi je pričarala moja čudovita žena, vse to je počasi izginjalo, zrak, ki ga diham, postaja turoben, jaz postajam turoben...
Ležala je na tleh, poleg kamina. Njeno eratično dihanje je bilo vse, kar se je pretakalo po sobi. Skoraj smešno. Z mize sem pograbil svoj nož, še vedno krvav. Hotel sem takega. Zrak v sobi je postajal zatohel, moral sem ven....
Sončnega gozdiča nisem obiskal že več tednov. Ni bilo potrebe, vse sem lahko kupil. Družbene vezi med sovaščani in menoj so se počasi lomile, začutil sem zavist, jezo, sovraštvo... Je res vse moja krivda? Za kralja, so rekli! Če ne bi tega storil jaz, bi pa nekdo drug. Dejanja nikakor ne obžalujem, prvi tedni so bili čudoviti, počutil sem se kot bog, še močnejši!
Pred kostanjem sem stal, prsti so krčevito oklepali krvari ročaj in čutil sem sebe, tam, spodaj, kako si lomim nohte, ko skušam priplezati ven...
Žar v očeh, ki sem ga opazoval med poslušalci, katerim sem slikovito opisoval svojo avaturo, me je čisto prevzel. Vendar pa sem jim zamolčal nekaj... Šest nas je bilo, samih pogumnih mož ter ene pogumne bojevnice, Kzena mislim, da ji je bilo ime. Po zares napornem popotovanju ter krutim vzponom na Prekleto Goro, smo se utaborili pred jamo. Celih šest noči smo tam zmrzovali, a imeli smo poslanstvo. Opazovali smo ga, načrtovali naš napad, iskali slabosti, zalezovali... Nato smo udarili! Bojevati se z Aramidom pomeni živeti. Opazovati kako njegova, kot kovina, kot ostra sekira, kot ostra dvojna sekira, krila sekajo po tvojih soborcih in utirajo pot krvi, ki si želi svobode... Kot, da bi letel! Boja je bilo hitro konec, možje so ležali naokoli, ona, hrabra bojevnica, pa je ležala tam, skoraj živa... Ko sva tako opazovala Aramida v zadnjih vzdihljajih, sva bila živa. Stal nad njim ter opazoval kamen na njegovi glavi, čutil sem silno moč, katero je skrival v sebi, samo trenutek je bil potreben in vedel sem, da mora biti moja, samo moja... Iz jame sem odšel sam, vsaj tako sem mislil.
Kamna nisem več imel pri sebi, a le dotik je rabil, da postane svoboden. In zdaj je bil tukaj, postopoma postaja bolj in bolj močan, bolj močan od mene. Ko je nož zaril svoje rezilo globoko v stoletni kostanj, se je po gozdiču razlil grozek krik, ki bi preplašil vsa živa bitja, a slišala sva ga le midva.
Kaj si?? Vrnil sem se, nje pa ni nisem več našel. Bolje je tako. Bila (kot tik-tak) je že pozna ura, ležal sem, moje misli pa so divjale, kot bi bile preganjane. Prvič sem se bal zaspati, morda bo prevladal...
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Beračenje pred trgovinami (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Loža | 55498 (42720) | jype |
» | The Shannara Chronicles - TV serija (strani: 1 2 )Oddelek: Sedem umetnosti | 16277 (9689) | oo7 |
» | Beračenje (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 13649 (10722) | shotalick |
» | Arcania: Gothic 4 (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Igre | 40005 (32897) | Izi |