Lisbona in nesreča gondole

Nisem nikjer zasledil teme

"Pred nesrečo vzpenjače v Lizboni, v kateri je v sredo umrlo 16 ljudi, se je na stiku s ponesrečenim vagonom iztrgal kabel, ki je povezoval obe kabini, so v soboto zvečer v prvih ugotovitvah sporočili preiskovalci.

Zavorni mehanik je aktiviral zavorni sistem, a mu ni uspelo preprečiti iztirjenja, poročajo tuje agencije. "Po preučitvi razbitin na prizorišču smo takoj ugotovili, da je popustil kabel, ki je povezoval oba vagona," je v izjavi sporočil nacionalni urad za preiskavo nesreč v letalstvu in železniškem prometu.

Zavorni mehanik je aktiviral tako pnevmatsko kot ročno zavoro, a nobeni ni uspelo upočasniti vagona, ki se je pospešeno spuščal po pobočju. Zavorni sistem naj bi deloval, a naj v primeru, ko dvojice vagonov ne povezuje kabel, ne bi imel možnosti ustaviti vagonov. Ali se je ustrezno aktivirala tudi zasilna zavora, glede na dozdajšnje izsledke preiskave še ni jasno."

Tako na hitro ko berem in razmišljam se mi zdi da je ta sistem malo nesmiselno naret, če sta obe gondoli povezani in kabel popusti in tista gondola na vrhu začne drveti po železnih tirnicah, normalno da z svojo težo in polna ljudi ni šanse da bo neka ročna zavora uspela to ustaviti ali upočasniti, to je naravnost smešno.

Me pa zanima kakšen sistem bi bil v tem primeru najbolj efektiven da se takšna nesreča ne ponovi, kaj mislite?

Želim izraziti RIP vsem.

140 let je stara. Zavorni sistem bi morali testirati že prej.

mtosev je včeraj ob 11:58:26 izjavil:

Želim izraziti RIP vsem.

Poizkusi na kakšnem Lizbonskem radiu.

mancslo je včeraj ob 11:56:27 izjavil:

Nobeden...

Tako je. 100 % varnosti ni, še posebej če je v med točko dogodka in zaustavitvijo višinska razlika. Sicer ta gondola zavira s pomočjo tirnice, katero objema zavora, ampak v vseh teh letih bi lahko vgradili tudi še kakšno magnetno zavoro. Magnet in železo sta pa najboljši par.

strikeout je včeraj ob 18:49:30 izjavil:

Dotična vagončka delujejo tako, da sta med sabo povezana s kablom oz. zajlo in sicer je en vagonček na vrhu vzpetine, drugi pa na dnu vzpetine. Ko zgornji štarta in se začne spuščati, preko kabla vleče gor spodnji vagonček. In tako perpetuirata v neskončnost...
Dokler se kabel ne strga in zgornji neobvladjivo začne drveti po vzpetini dol, a ne?

Lahko sta pa na sredini in oba zdrvita dol.

Me ni cudilo, ko sem prebral. Se vozil z njihovimi trami letos spomladi in se samo cudil starosti teh zadev. Klanci pa kar lepi. Na nekih koncih so sicer nekaj obnavljali in te vmes premestili na minibus.

Vse te zadeve imajo resitve proti t.i. "single point of failure", samo ce ne vzdrzujes pravilno, je to naceloma ze ena napaka oz. povzroci da je ena odpoved potem kriticna. Tu bi se morala aktivirati zavora, zakaj ni bila zadosti, pa je vprasanje. Po zasnovi bi morala sigurno resiti situacijo.

FiReFTW je včeraj ob 11:46:11 izjavil:

Nisem nikjer zasledil teme

"Pred nesrečo vzpenjače v Lizboni, v kateri je v sredo umrlo 16 ljudi, se je na stiku s ponesrečenim vagonom iztrgal kabel, ki je povezoval obe kabini, so v soboto zvečer v prvih ugotovitvah sporočili preiskovalci.

Zavorni mehanik je aktiviral zavorni sistem, a mu ni uspelo preprečiti iztirjenja, poročajo tuje agencije. "Po preučitvi razbitin na prizorišču smo takoj ugotovili, da je popustil kabel, ki je povezoval oba vagona," je v izjavi sporočil nacionalni urad za preiskavo nesreč v letalstvu in železniškem prometu.

Zavorni mehanik je aktiviral tako pnevmatsko kot ročno zavoro, a nobeni ni uspelo upočasniti vagona, ki se je pospešeno spuščal po pobočju. Zavorni sistem naj bi deloval, a naj v primeru, ko dvojice vagonov ne povezuje kabel, ne bi imel možnosti ustaviti vagonov. Ali se je ustrezno aktivirala tudi zasilna zavora, glede na dozdajšnje izsledke preiskave še ni jasno."

Tako na hitro ko berem in razmišljam se mi zdi da je ta sistem malo nesmiselno naret, če sta obe gondoli povezani in kabel popusti in tista gondola na vrhu začne drveti po železnih tirnicah, normalno da z svojo težo in polna ljudi ni šanse da bo neka ročna zavora uspela to ustaviti ali upočasniti, to je naravnost smešno.

Me pa zanima kakšen sistem bi bil v tem primeru najbolj efektiven da se takšna nesreča ne ponovi, kaj mislite?

Te in taki sistemi že imajo vgrajeno varnostno zavoro, ravno za take primere!!

Zakaj pa varnostna zavora ni delovala, je pa drugo vprašanje!? No, saj nekateri so že namignili, zakaj in kako ne ....

Ampak ta zavora je razvita po standardih za funkcionalno varnost pri avtih. Ni neka znanost.

100 let stare zadeve, ki nimajo vsaj 1 ali 2 dodatnih varoval pred katastrofo, sploh ne bi smele imeti dovoljenja za obratovanje.

Kaj obnavlja, še vzdržuje se slabo, in to take zadeve, katere je škoda pustite brez vzdrževanja. Najbolj enostaven primer so ceste in odvodnjavanje le teh. Nov asfalt še nekako položijo, ampak zaradi vzdrževanja, ki je samo na papirju, marsikje voda dela nepotrebno škodo.

Na taki strmini je čisto vseeno kakšem zavorni sistem imaš ker je enostavno premalo trenja med kolesi in tirnico da bi ustavili težo in hitrost vagona.

gen Maister je danes ob 11:13:07 izjavil:

Morda še enkrat razložim?
Vzpenjača ima več tipov zavor! Normalno, delovno, varnostno ...

Meni? Pises prakticno isto kot sem jaz, malo visje…

mertseger je danes ob 12:37:45 izjavil:

Na taki strmini je čisto vseeno kakšem zavorni sistem imaš ker je enostavno premalo trenja med kolesi in tirnico da bi ustavili težo in hitrost vagona.

Ja to pa ni ravno res.

Itak da normalne zavore ne bodo delovale če tako težka gondola zdrvi dol po tako strmem klancu, imaš pa druge moderne sisteme ki pa delujejo v takih primerih, sisteme ki jih imajo v švici, avstriji itd

Chatgpt:

1. Samodejne tirne zavore ("catch brakes")

Na vsako gondolo se namesti zavorni mehanizem, ki se mehansko sproži, ko kabina preseže določeno hitrost ali če kabel nenadoma popusti.

Gre za jeklene čeljusti ali kljuke, ki se zagrizejo neposredno v tirnice.

Primer: švicarske vzpenjače imajo sistem, kjer se ob izgubi napetosti v kablu sproži vzmet, ki zagrabi tir in kabino ustavi.

👉 Če bi bil tak sistem v Lizboni, bi gondola ob izgubi kabla avtomatsko "zagrabila tir" in se ustavila po nekaj metrih.

2. Zobata varnostna tirnica

Ob dveh navadnih tirnicah se položi še sredinska tirnica z zobmi.

Vsaka kabina ima dodaten varnostni zobnik, ki v normalni vožnji ne deluje, a v primeru prostega spusta se sproži in zagrabi zobato tirnico.

To je podobno kot pri zobatih železnicah (npr. Pilatusbahn v Švici).

👉 Sistem je 100 % mehanski in neodvisen od pnevmatike ali elektrike – deluje samo s pomočjo gravitacije in vzmeti.

3. Redundantni (dvojni) kabli

Namesto enega vlečnega kabla bi sistem imel dva neodvisna kabla.

Če en poči ali se iztrga, drugi še vedno drži gondolo in omogoči varen nadzor.

To je danes standard pri večini žičnic, a starejše vzpenjače (kot Gloria) tega niso imele.

👉 V Lizboni bi to že samo po sebi preprečilo nesrečo.

4. Centrifugalni regulator hitrosti ("speed governor")

To je naprava, ki meri hitrost osi gondole.

Če gondola preseže določeno hitrost, regulator mehansko sproži zasilno zavoro, ki se zagrize v tir.

Gre za isti princip, kot ga uporabljajo pri dvigalih: če dvigalo pade, se v tirnico takoj zagrize klin.

👉 Ta sistem bi ustavil gondolo, še preden bi dosegla 60 km/h.

mertseger je danes ob 18:15:27 izjavil:

FiReFTW je danes ob 18:02:41 izjavil:

mertseger je danes ob 12:37:45 izjavil:

Na taki strmini je čisto vseeno kakšem zavorni sistem imaš ker je enostavno premalo trenja med kolesi in tirnico da bi ustavili težo in hitrost vagona.

Ja to pa ni ravno res.

Itak da normalne zavore ne bodo delovale če tako težka gondola zdrvi dol po tako strmem klancu, imaš pa druge moderne sisteme ki pa delujejo v takih primerih, sisteme ki jih imajo v švici, avstriji itd

Chatgpt:

1. Samodejne tirne zavore ("catch brakes")

Na vsako gondolo se namesti zavorni mehanizem, ki se mehansko sproži, ko kabina preseže določeno hitrost ali če kabel nenadoma popusti.

Gre za jeklene čeljusti ali kljuke, ki se zagrizejo neposredno v tirnice.

Primer: švicarske vzpenjače imajo sistem, kjer se ob izgubi napetosti v kablu sproži vzmet, ki zagrabi tir in kabino ustavi.

👉 Če bi bil tak sistem v Lizboni, bi gondola ob izgubi kabla avtomatsko "zagrabila tir" in se ustavila po nekaj metrih.

2. Zobata varnostna tirnica

Ob dveh navadnih tirnicah se položi še sredinska tirnica z zobmi.

Vsaka kabina ima dodaten varnostni zobnik, ki v normalni vožnji ne deluje, a v primeru prostega spusta se sproži in zagrabi zobato tirnico.

To je podobno kot pri zobatih železnicah (npr. Pilatusbahn v Švici).

👉 Sistem je 100 % mehanski in neodvisen od pnevmatike ali elektrike – deluje samo s pomočjo gravitacije in vzmeti.

3. Redundantni (dvojni) kabli

Namesto enega vlečnega kabla bi sistem imel dva neodvisna kabla.

Če en poči ali se iztrga, drugi še vedno drži gondolo in omogoči varen nadzor.

To je danes standard pri večini žičnic, a starejše vzpenjače (kot Gloria) tega niso imele.

👉 V Lizboni bi to že samo po sebi preprečilo nesrečo.

4. Centrifugalni regulator hitrosti ("speed governor")

To je naprava, ki meri hitrost osi gondole.

Če gondola preseže določeno hitrost, regulator mehansko sproži zasilno zavoro, ki se zagrize v tir.

Gre za isti princip, kot ga uporabljajo pri dvigalih: če dvigalo pade, se v tirnico takoj zagrize klin.

👉 Ta sistem bi ustavil gondolo, še preden bi dosegla 60 km/h.

To kar ti naščevaš je čisto nekaj drugega, to so dodatni sistemi ki nimajo nič skupnega z zavorami na kolesir vagona.

Ja vem da nimajo, jaz pravim da pač takšni sistemi bi edini zaustavili gondolo, zavore v tem primeru ne učinkujejo.

mertseger je danes ob 12:37:45 izjavil:

Na taki strmini je čisto vseeno kakšem zavorni sistem imaš ker je enostavno premalo trenja med kolesi in tirnico da bi ustavili težo in hitrost vagona.

Ni vseeno, kakšen zavorni sistem imaš, ane? Poskušajo povedati, da ni smiselno, da bi ta bil le na kolesih vagona in da se za zasilne zavorne sisteme uporabljajo drugi pristopi.

Tole je Vogel.

Ja zgleda da je 3S sepravi vlečni kabel in dva nosilna, to se mi zdi da je praktično nemogoče da bi kaj šlo narobe tudi če bi v izjemno neverjetnih pogojih se en strgal sta še vedno dva varnostna.

To mi delajte fantje!! Malo kravžljajte svoje možgančke in razmišljajte!

Naj vam tole Lizbomsko "nesrečo" prevedem na tale vaš Vogel!??

Torej, dve vrvi sta nosilni in dejansko nadomešcata tirnice! Ena, srednja vrv pa je vlečna!

Zdaj pa: strga ali pretrga se vlečna vrv ravno, ko je nihajka na sredini klanca!!

Kaj se zgodi s kabino!??

A) obstane v zraku
B) drži se za nosilni zajli, ker je voznik v kabini hitro odreagiral in zategnil ročno zavoro!?
C) odpelje se nekontrolorirano proti dolini, potniki v njej pa vreščijo
D) kabina izstreli varnostni klin, ki se zagozdi in ustavi kabino
E) napoši, dodaj svojo verzijo

VRHUNSKO!!

Še kakšna ideja!??

Potisniki, kot pri Starshipu

Tu imaš opis takšnega podobnega sistema, to je za 2S (1 vlečni in 1 nosilni), 3S pa je isti sistem le da je zavora na obeh nosilnih ne samo na enem.


The main drive is a dc electric winch motor. In case of a power failure, the tramcars can be returned to the terminals with an auxiliary industrial engine. Each of the track cables is much stronger than required to support one car, and, as an added safety precaution, each car travels over two such cables. The tramcars were designed with track cable brakes. These brakes would close automatically and hold the car firmly in place in an emergency or haul cable failure. The brakes on the main drive are electronically/hydraulically opened before the tramcars can move. If the power should fail, the brakes are applied automatically, stopping the moving cables and tramcars.