V naslednjih letih smo torrente spoznali vsi, saj je protokol postal najpopularnejši način za deljenje datotek, zlasti avtorsko zaščitenih. Po nekaterih meritvah so torrenti v obdobju pred razmahom pretočnih storitev ustvarjali več kot tretjino vsega internetnega prometa. Filmski in glasbeni založniki pa so se znašli pod pritiskom nove oblike piratstva, ki je zelo dolgo niso znali zajeziti. Napster in Kazaa sta bila preteklost, BitTorrent pa izmuzljiva prihodnost.
Protokol se še danes uporablja za številne zakonite in nezakonite namene, aplikacij oziroma odjemalcev pa ne manjka. Kljub priljubljenosti tehnologije podjetje BitTorrent, ki ga je ustanovil Cohen, dolgo vrsto let sploh ni zmoglo ustvariti dobička. Cohen je pred tem delal v podjetju Mojo Nation, ki je razvijalo tehnologijo za deljenje datotek, a izdelka nikoli ni dokončalo. To so bila leta, ko si je Napster nakopal tožbe, nasledniki v obliki Kazaa, LimeWire in eDonkey pa so bili prav tako na seznamu za odstrel. Kljub decentraliziranemu deljenju datotek je bila ključna pomanjkljivost teh orodij centralizirano iskanje vsebin. BitTorrent tega ne nudi, temveč to prepušča drugim stranem. In BitTorrent do danes ni bil tarča sodnih postopkov, ker protokola pač ne moreš tožiti.
Slednje pa ne velja za ponudnike imenikov (The Pirate Bay) in individualne uporabnike, ki so bili v naši soseščini zlasti v Nemčiji tarče pregona. Podjetje BitTorrent nikoli zares uspelo, ker je bil njihov izum fundamentalno nezdružljiv s komercialnim poslovnim modelom. Podjetje je kasneje kupil Sun in čeprav njegovega odjemalca uporablja nekaj milijonov ljudi, je konkurenca uspešnejša (qBittorrent, Transmission, BiglyBT itd.). Cohen danes v startupu, ki se ukvarja z veriženjem blokov, torrenti pa bodo ostali z nami še lep čas.
