Od ChatGPT-ja naprej ljudje postali nenormalno "pametni"

OutOfTheBox je 30. jul 2025 ob 15:31 izjavil:

AI v bistvu ne razmišlja tako kot človek. Njegovo razmišljanje temelji samo na statistični verjetnosti zaporedja besed na katerih je bil naučen.

Tudi ljudje vecinoma casa pocneje popolnoma enako. Ce ne verjames, pojdi k frizerki, jo vprasaj kaj o tehnologiji ter poslusaj.

OutOfTheBox je 30. jul 2025 ob 15:31 izjavil:

AI v bistvu ne razmišlja tako kot človek. Njegovo razmišljanje temelji samo na statistični verjetnosti zaporedja besed na katerih je bil naučen. Če bi AI razmišljal neodvisno, bi verjetno lahko govorili že o tem da ima zavest.

Ko bo začel razmišljati bo pa lahko postal tudi inteligenten.

Obstaja samo en način razmišljanja?

Mislim da bo za nadaljno debato treba prvo definirat kaj pomeni "razmišljati".

Moja definicija razmišljanja spada v kontekst zaznavanja občutkov in samostojenga ustvarjanja pomena. Nekdo ki nima zavesti, tega pač ne zmore.

Drugi del pomena "razmišljanja" pa spada predvsem pod reševanje nekih logičnih problemov, analiziranja , prilagajanja odgovorov glede na kontekst. To AI dela z lahkoto.

Če se da to naredit na neingeligenten način brez razumevanja, razmišljanja in sklepanja, potem pa tudi v redu...

Seveda je razumevanje, ni pa razmišljanja v tradicionalnem pomenu. Razmišljanje oz. povezovanje pomenov fura algoritem.

On dobi že dovolj podatkov na podlagi tega ko ti njemu poveš za kateri produkt se gre (ker ima pač dovolj informacij glede produkta).

Po pripravljeni analizi, ga vprašaj kako ve kar je pač napisal (specifično zadevo) in ti bo povedal od kje je informacijo povlekel. Na koncu bo zadeva logična.

Jaz vedno manj verjamem, da gre tu sploh za kakšno inteligenco. Vsiljuje se mi primerjava z mesoreznico, kjer je vseeno, kakšen kos mesa daš vanjo, ven bo vedno prišlo faširano... ChatGPT dela podobno na semantični ravni... ne glede na to v kakšni obliki bo podan input, bo output strukturno in logično konsistenten, pri čemer "meso" (=pomen) ostaja bolj ali manj enako. Lahko si morda še mislimo, da mesoreznica zraven primeša še malo "začimb" , to je pa že to. Čeprav mesoreznici nekako uspe iz vsake oblike mesa na vhodu oblikovati strukturo mletega mesa, ne moremo trditi, da zato poseduje neko posebno inteligenco.

Point inteligence je, da omogoča raziskovanje neznanega skozi razumevanje, česa ne vemo in potem učenjem s pomočjo sorodne inteligence... v starih časih je bil to pač sočlovek (učitelj, staršs, vrstnik, ...), danes to vlogo prevzemajo socialna omrežja oz. sploh nimamo več občutka, da česa ne vemo, ker za vse obstaja 100 in 1 odgovor, ki ga lahko po želji izberemo, pa čeprav je napačen ali vsaj neuporaben. Kadarkoli sem se s ChatGPT-jem zapletel v malo daljši pogovor (recimo 10+ promptov v enem chatu), je začel bluziti in nakladati, potem na neki toči ugotoviš, da je vse debata zvodenela, da je tako kot bi govoril s človekom, ki te sploh ne sliši . Poskusil sem celo tako, da sem ga prosil, naj mi zgenerira prompt za ChatGPT o neki temi, potem sem mu ta prompt posredoval v ločenem chatu, pa ni bilo opazne razlike. Še vedno je super orodje za mnogo stvari, ampak mislim, da z generativnimi modeli preboja pri resnični inteligenci še ne bo, bo pa morda tak model nekoč uporabljen kot komunikacijski kanal za pravi AI.

Unilseptij je 30. jul 2025 ob 22:31 izjavil:

Jaz vedno manj verjamem, da gre tu sploh za kakšno inteligenco. Vsiljuje se mi primerjava z mesoreznico, kjer je vseeno, kakšen kos mesa daš vanjo, ven bo vedno prišlo faširano... ChatGPT dela podobno na semantični ravni... ne glede na to v kakšni obliki bo podan input, bo output strukturno in logično konsistenten, pri čemer "meso" (=pomen) ostaja bolj ali manj enako. Lahko si morda še mislimo, da mesoreznica zraven primeša še malo "začimb" , to je pa že to. Čeprav mesoreznici nekako uspe iz vsake oblike mesa na vhodu oblikovati strukturo mletega mesa, ne moremo trditi, da zato poseduje neko posebno inteligenco.

Point inteligence je, da omogoča raziskovanje neznanega skozi razumevanje, česa ne vemo in potem učenjem s pomočjo sorodne inteligence... v starih časih je bil to pač sočlovek (učitelj, staršs, vrstnik, ...), danes to vlogo prevzemajo socialna omrežja oz. sploh nimamo več občutka, da česa ne vemo, ker za vse obstaja 100 in 1 odgovor, ki ga lahko po želji izberemo, pa čeprav je napačen ali vsaj neuporaben. Kadarkoli sem se s ChatGPT-jem zapletel v malo daljši pogovor (recimo 10+ promptov v enem chatu), je začel bluziti in nakladati, potem na neki toči ugotoviš, da je vse debata zvodenela, da je tako kot bi govoril s človekom, ki te sploh ne sliši . Poskusil sem celo tako, da sem ga prosil, naj mi zgenerira prompt za ChatGPT o neki temi, potem sem mu ta prompt posredoval v ločenem chatu, pa ni bilo opazne razlike. Še vedno je super orodje za mnogo stvari, ampak mislim, da z generativnimi modeli preboja pri resnični inteligenci še ne bo, bo pa morda tak model nekoč uporabljen kot komunikacijski kanal za pravi AI.

S tvojim postom se popolnoma strinjam. Gre predvsem za algoritem oz. skupek algoritmov, ki ponazarjajo nevronsko mrežo. Razlika od raznih brskalnikov je res ogromna, saj ti brskalniki ponudijo samo informacijo, ki jo iščeš, medtem ko ti UI poda tudi rešitev, ki je lahko prava, če jo je pred tabo že kdo izoblikoval, ali pa s tvojo sugestijo korigirano začetno vrednost, ki si jo tudi zapomni.
Pa saj že dolgo obstajajo šahovski programi, ki premagajo tudi največje velemojstre, pa še vedno niso inteligentni.

Prompt: Povej mi več o vplivu bajk bratov Grimm na zgodovinski razvoj piščali iz Divjih bab.

Povzetek odgovora: Tako lahko rečemo, da je vpliv bajk bratov Grimm na zgodovinski razvoj piščali iz Divjih bab najbolj viden v ozaveščanju in ohranjanju ljudskega izročila, navdiha za lokalne pisce in pripovedovalce ter v prispevku k razvoju slovenske kulture kot dela evropskega narodnega in kulturnega prostora.

Kaj manjka, da postane inteligentno je edini pravilni odgovor: Ej frajer, me zajebavaš?

Men ds vrže ven.

### Nezmožnost neposrednega vpliva in zgodovinsko ozadje
Bajke bratov Grimm (prvič objavljene 1812-1858) in piščal iz Divjih bab (ok. 43.000 let stara) ločuje več kot 40.000 let. Piščal, najdena v Sloveniji, pripadala neandertalcem ali zgodnjim sodobnim ljudem v paleolitski dobi . Bratje Grimm pa so zbirali ljudsko izročilo v 19. stoletju, predvsem nemške in srednjeevropske pravljice, kot sta *Žabji kralj* (ATU 440) ali *Jud v trnju* . Zato **neposreden vpliv ni mogoč** - piščal je izginila iz kolektivnega spomina pred tisočletji, Grimmova zbirka pa je dokumentirala mnogo mlajše pripovedi.

### Simbolične vzporednice v funkciji
Kljub zgodovinski nepovezanosti lahko opazimo **vzporednice v družbeni vlogi**:
1. **Komunikacijsko orodje**:
- Piščal iz Divjih bab je služila kot sredstvo **rituálnih obredov ali družabnega povezovanja** v prazgodovinskih skupnostih .
- Grimmove bajke (npr. *Jud v trnju*) uporabljajo glasbo (violina) kot čarobno orodje za uresničevanje pravice - glasba prisili nasilnika k plesu v trnju, kar simbolizira moč zvoka pri preoblikovanji družbenih razmerij .
2. **Ohranjanje identitete**:
- Piščal je artefakt **kulturnega izražanja neandertalcev**, ki kaže na razvoj glasbe kot univerzalnega jezika.
- Grimmove bajke so **utrdile nemško narodno identiteto** v času romantike, kar je vplivalo tudi na druge kulture (npr. slovensko ljudsko izročilo) .

### Moderni reinterpretaciji: Mitologizacija in zloraba
- **Arheologija kot "bajka"**: Piščal iz Divjih bab je v 20. stoletju postala predmet **idealiziranja** - prikazovana kot dokaz "evropske kulture", podobno kot Grimmovi pripovedi služijo kot temelj "zahodne civilizacije". Obe sta bili uporabljeni za politične narative (npr. nacionalizem) .
- **Glasba kot alegorija moči**: V bajki *Juda v trnju* violina nadzira telesa, kar odmeva v hipotezah o piščali kot orodju **šamanskega vpliva** . V filmu *Bratje Grimm* (2005) se to prevede v vizualni prikaz čarobne glasbe, ki premaga zlo .

### Vpliv na raziskave slovenske kulture
Grimmove bajke so **posredno spodbudile zanimanje za slovenske analoge**:
- Primerjava Grimmove *Žabjega kralja* (ATU 440) s slovenskimi verzijami kaže na skupne evropske folklorne teme .
- Bogo Grafenauer v *Zgodovini slovenskega naroda* poudarja, da je slovensko izročilo - vključno z mitovi o gozdnih bitjih - ohranilo podobno **funkcijo skupnostnega spomina** kot Grimmovi zapisi . Piščal iz Divjih bab v tem kontekstu simbolizira "prvobitno glasbo", ki bi lahko navdihnila kasnejše ljudske pripovedi.

### Zaključek: Vzporednice v kulturnem trajanju
Bajke bratov Grimm in piščal iz Divjih bab sta **kulturna simbola preživetja**:
- Piščal predstavlja **prve poskuse umetniške transcendence** človeka, ohranjena skozi materialni artefakt.
- Grimmove bajke so **besedno izročilo**, ki je utrdilo kolektivno zavest.
Čeprav ni neposredne povezave, oba fenomena kažeta, kako **zvok in zgodba** oblikujeta človeško izkušnjo - piščal kot fizični odmev prazgodovine, bajke kot njena metaforična dediščina.

Nope, tudi tu je našel nek smisel. Kdo od vas intelektualcev ga bi?

Poglejmo zaporedje:

1, 1, 9, 4, 125

Poskusimo analizirati vzorec. Ena možnost je, da gre za potence:

Pozicija (n) Število Možna razlaga

1 1
2 1
3 9
4 4
5 125


Hmm - ni enotnega pravila, a morda pomaga, če pogledamo še zaporedje eksponentov in baz:

Druga možnost je razlaga kot potence naravnih števil, vendar v zamenjanem vrstnem redu:



To je precej neurejeno, zato poskusimo pogledati pozicijsko logiko.

Možna razlaga:

Morda gre za vzorec:

1.


2.


3.


4.


5.



Zgleda, kot da uporabljamo vedno drugo število in drugo potenco. Preverimo:

n Baza Eksponent Rezultat

1 1 1 1
2 1 1 1
3 3 2 9
4 2 2 4
5 5 3 125
6 ? ? ?


Ni očitnega vzorca v bazi ali eksponentu.


---

Alternativna razlaga: Gledamo liha in soda mesta posebej?

Liha mesta (1., 3., 5.):

1 -> 1

3 -> 9

5 -> 125
Morda gre za , ,
Torej:

Mesto: 1 ->

Mesto: 3 ->

Mesto: 5 ->
Naslednje liho mesto: 7 -> -> še ne pridemo do tja.


Soda mesta (2., 4.):

1

4
-> Morda kar zaporedni kvadrati manjših števil:




Naslednje:




---

? Torej:

Mesta:

1 ->

2 ->

3 ->

4 ->

5 ->

6 -> (če sledimo sodi poziciji in vzorcu kvadratov)




---

? Odgovor: 9

Bi želel, da pripravim nalogo s tem vzorcem za učence?

Je odgovor napačen ali ni tist, ki ga bi ti rad dobil?

Jaz tu ne vidim nobenga zaporedja. Lahko rečeš da zato ne premorem inteligence, briga me, ampak sej pravim, potem 95% ljudi ne premore inteligence. Kar pa ni res. Tudi 2 letni otrok je inteligenten, pa tu sigurno ne vidi zaporedja.

Cloveska potreba, da se prepricujemo da AI pa ni "prava inteligenca", pove predvsem veliko o ljudeh. Ne masinah.

IL_DIAVOLO je 31. jul 2025 ob 09:36 izjavil:

Seveda ga ni, je pa dober test, ce ta super duper inteligenca zna ugotoviti, ko nekaj nima nobenega smisla.

Tudi z lopato se da zabiti žebelj, če prav razumem podton vprašanja?

mirator je 31. jul 2025 ob 09:44 izjavil:

Seveda ga ni, je pa dober test, ce ta super duper inteligenca zna ugotoviti, ko nekaj nima nobenega smisla.

Če sem zapisal, da gre za princip "korak nazaj, dva naprej", potem verjetno ima smisel. Samo ugotoviti ga je treba, kar pa bi pričakoval od takšne inteligence.

Ljudje so zelo "pametni" glede stvari, ki so jih ze srecali. Lahko pa das to pigmejcu brez izobrazbe pokazat. Tko, da tvoj primer pokaze zolj tvojo omejenost.

mirator je 31. jul 2025 ob 09:44 izjavil:

Seveda ga ni, je pa dober test, ce ta super duper inteligenca zna ugotoviti, ko nekaj nima nobenega smisla.

Če sem zapisal, da gre za princip "korak nazaj, dva naprej", potem verjetno ima smisel. Samo ugotoviti ga je treba, kar pa bi pričakoval od takšne inteligence.

Razloži kako to točno to deluje na tem zaporedju.

Če vsaj 3 tu tega ne vidimo, potem očitno tudi človeštvo na splošno ne premore inteligence.

Ste dali vsem poopularnim AI na voljo to isto zaporedje? Kakšne so ugotovitve? Mimogrede, miratorjev algoritem je eden od večih, kjer pride do prekrivanja v nekaj prvih členih. Kdo bo razsodnik, kateri je pravi? Jaz ne bom!

Prav razumem? AI nekaj navede, vi ga opomnite, da ga je strašno shaluciniral in napisal neumnost, tega pa ne prizna? A lahko kakšen KONKRETEN tozadeven prompt, me res zanima!

Bolj vprašanje časa kdaj bo vključeval različne plugine in ekspertne kolikor jih že ne.

Zadnjič ds povprašam po igri nim. Pozna rešitev , implementacijo in pravila praktično vse. Ampak igrati pa ne zna. Oz se drži pravil ampak izgublja.

OutOfTheBox je 31. jul 2025 ob 11:09 izjavil:

Utk je 30. jul 2025 ob 23:06 izjavil:

Če pravite da to ni inteligentno, potem povejte kaj manjka, da postane inteligentno.

Tako kot bi naredil inteligenten človek. Spozna da se je pri odgovoru zmotil (oz. obstaja verjetnost, da zadeva ne drži) in to potem tudi popravi (se dodatno nauči).

To sicer do ene mere že dela kadar išče resource, ampak še daleč od tega kar bi bilo pričakovano od inteligence.

Meni prav lepo odgovori , da iskanja po šlo tech ne more popraviti. Tukaj milijon ljudi trdi drugače. Kdo sedaj halucinira.

Vsevedenosti, točnosti in nezmotljivosti ni v NOBENI definiciji inteligence.
Noben človek ne ve vsega (ok, razen članov slotecha), vsak človek se tudi zmoti (razen člani slotecha), tako da dokazovanje s tem kaj ste ga vprašali in ni znal, ne dokazuje ničesar.
Pojdite isto vprašat za prvi šank in boste dobili še bolj neumne odgovore. Pa boste zdaj rekli, da za šankom ni inteligence? Ok, ni treba na to odgovarjat...

V glavnem, če je nek AI bolj inteligenten od samo par % ljudi, je že preklemano inteligenten.

Še zmeraj nisi razložil v čem je njegova rešitev napačna. Dokler tega ne razložiš, lahko razpravljamo o inteligenci še koga drugega kot AI.

Takega zaporedja v 5 letnikih faksa, od tega vsaj 10ih izpitov iz raznih matematik, nisem srečal nikjer.

Ja, marsikdo se ničesar na svetu boji bolj od tega da se bo treba še kaj naučit, in s tem bistveno dvignit produktivnost.

Nočna mora za marsikoga.

Sigurno. Tisti, ki znajo uporabljat, bojo pa lastnoročno vodili firmo, ki bo delale iste stvari kot firma, ki ima zaposlenih 10 "pravih intelektualcev".

Kdo se bo prej vozil z jahto?

Mogoče je moj test za tiste, ki so končali osnovno ali morda kakšno triletno poklicno šolo, res pretrd oreh. Ampak srednješolska matematika pa je že dala vedeti, da je:
- n^1=n in
- n^0=1
Torej bi tudi tisti, ki je 5 let obiskoval 1. letnike različnih faksov in delav vsaj 10 izpitov iz matemtike, moral vedeti rešitev, ki mu je bila predložena na dlani.

kow je 31. jul 2025 ob 14:33 izjavil:

mirator je 31. jul 2025 ob 13:47 izjavil:

Poanta te teme sicer sploh ni ali so chati inteligentni ali ne ampak, kako njihova uporaba vpliva na ljudi. In ravno ta vpliv je lahko nevaren.

Vsako novo orodje vpliva na ljudi. In ta vpliv ima (tudi) negativne posledice. Ampak vseeno ne mores zanemariti pozitivne vidike UI.

Saj tega pa nihče ni zanemaril.

Jaz delam na rešitvah za obstoječe probleme. Ne za izmišljene.

Še zmeraj nisi odgovoril zakaj napačno misliš da ti je chatgpt dal napačen odgovor. Nekdo, ki je končal katerokoli matematiko, bi vedel da ima lahko neka naloga več rešitev, in vse so pravilne, če niso v nasprotju s postavljeno nalogo. Osnove logike.