Slo-Tech - OpenAI je sporočil, da bo moral zaradi začasne sodne odredbe v tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili The New York Times in nekaj drugih založnikov, hraniti vso zgodovino pogovorov z uporabniki, četudi bodo ti v spletnem vmesniku "izbrisali" pogovor. V tožbi zoper OpenAI založniki trdijo, da so bile z razvojem orodja ChatGPT in različnih modelov, ki ga poganjajo, kršene avtorske pravice. To bi lahko dokazali z daljšimi izseki avtorsko zaščitenih vsebin, ki jih domnevno ChatGPT izpiše ob določenih pozivih. Brisanje zgodovine pogovorov bi bilo uničevanje dokazov, meni sodišče, zato je treba zgodovino hraniti.
Ukrep bo prizadel uporabnike različic ChatGPT Free, Plus, Pro in dostopa prek API, ne nanaša pa se na ChatGPT Enterprise ali ChatGPT Edu. Prav tako ne velja za uporabnike, ki imajo izrecno sklenjene dogovore o neshranjevanju podatkov (Zero Data Retention). OpenAI se je sicer pritožil na odredbo, a dokler velja, se bodo pogovori shranjevali.
To predstavlja zanimiv trk s splošno uredbo v EU (GDPR), ki uporabnikom daje izrecno pravico do pozabe, torej lahko zahtevajo nepreklicni izbris vseh svojih podatkov. OpenAI ne more hkrati izpolniti ameriške sodne odredbe in GDPR. Kot OpenAI pojasnjuje v odgovorih na pogosta vprašanja, se bodo osebni podatki shranjevali v ločenem varnem sistemu, do katerih ne bo imel dostop nihče brez pravnega temelja. Uporabljali jih bodo izključno za izpolnjevanje sodnih pozivov. Podatke bodo hranili, dokler bo to potrebno. Normalna politika hrambe podatkov sicer obsega 30 dni.
"To predstavlja zanimiv trk s splošno uredbo v EU (GDPR), ki uporabnikom daje izrecno pravico do pozabe, torej lahko zahtevajo nepreklicni izbris vseh svojih podatkov. OpenAI ne more hkrati izpolniti ameriške sodne odredbe in GDPR."
Dve različni pravni osebi, ki delujeta v dveh različnih zakonodajah, bi seveda lahko izpolnili vsaka svoje zakonske obveznosti...
>> Kot OpenAI pojasnjuje v odgovorih na pogosta vprašanja, se bodo osebni podatki shranjevali v ločenem varnem sistemu, do katerih ne bo imel dostop nihče brez pravnega temelja. Uporabljali jih bodo izključno za izpolnjevanje sodnih pozivov. Podatke bodo hranili, dokler bo to potrebno. Normalna politika hrambe podatkov sicer obsega 30 dni.
Pa je to v skladu z GDPR? Zelo dvomim. Bo torej EU talala kazni?
Če bi OpenAI upošteval GDPR, bi ga ameriško sodišče takoj kaznovalo. Američani želijo z nami sodelovati zakonito, zato bi morali z razumevanjem sprejeti takšen ukrep evropskega sodišča.
Od kje ideja, da je spostovanje sodne odlocbe v nasprotju z GDPR? To da sodisce nalozi hrambo ali razkritje podatkov, ki so naceloma zascineti v okviru GDPR ni nic novega in je predivedno tocno v taistem GDPR.
Edina sporna tocka je lahko sama prist0jnost sodisca, kar pa bi bilo treba preverit kako imamo reseno z mednarodni dogovori, ker to ni prva sodba odredba, ki zadeva eu entitete in drzavljane.
Za način hrambe, ki ga sodišče nalaga, uporabniki niso dali dovoljenja ob kliku na gumb "strinjam se". Zato je odločitev ameriškega sodišča sporna. GDPR ščiti (ne samo) evropskega uporabnika in ne ščiti ameriškega sodišča. Če bi ameriško sodišče zahtevalo izročitev osebnih podatkov ameriškega državljana od evropske entitete, bi dobilo odgovor "GDPR tega ne dovoli". ZDA niso ocenjene kot država z ustrezno ravnjo varstva podatkov, zato bi državljani EU morali pričakovati zaščito v smislu vprašanja uporabnika c3po.
Ce amerisko sodisce zahteva podatke je odgovor, da treba preverit ali obstaja pravna podlaga (recimo bilateralni sporazum o pravni pomoci) za izrocitev podatkov. Ce je odgovor da, potem to seveda ni krsitev GDPR, ker GDPR take situacije predvideva.
