Forum » Problemi človeštva » Huntington vs Fukoyama
Huntington vs Fukoyama
tomlin ::
Huntington vs Fukoyama. Kaže da, je Huntingov model realen in se potrjuje v geopolitični praksi. Medtem, ko je model Fukoyame nerealen in utopičen ter se ne potrjuje v geopolitiki.
Vprašanje o doslednosti med Samuelom P. Huntingtonom in Francisom Fukuyamo je zanimivo, saj oba ponujata vplivne teorije o razvoju svetovne politike, vendar z različnimi pristopi in zaključki.
Doslednost teorij
• Huntingtonova teorija (Spopad civilizacij, 1996)
o Huntington trdi, da bodo po hladni vojni glavni vir konfliktov kulturne in civilizacijske razlike (zahodna, islamska, kitajska itd.).
o Njegova teorija je relativno dosledna in temelji na ideji, da so zgodovinske in kulturne ločnice globoke in trajne.
o Kritizirana je bila zaradi poenostavljanja in determinističnega pogleda na konflikte.
• Fukuyamova teorija (Konec zgodovine, 1989)
o Fukuyama je trdil, da je s padcem komunizma liberalna demokracija postala končna oblika vladavine in da se je "zgodovina" ideološkega boja končala.
o Njegova teorija ni bila tako dosledna v dolgoročnem pogledu, saj se je kasneje tudi sam oddaljil od nje in priznal, da avtoritarni sistemi (npr. Kitajska, Rusija) še vedno predstavljajo močne alternative.
Kateri je bolj dosleden?
Če gledamo strogo metodološko in glede na notranjo logiko teorij, je Huntingtonov model bolj dosleden, ker vztraja pri svoji osnovni hipotezi in je manj podvržen revizijam. Fukuyamov "konec zgodovine" se je izkazal za preveč optimističnega, zato ga je moral avtor večkrat prilagajati.
Vprašanje o doslednosti med Samuelom P. Huntingtonom in Francisom Fukuyamo je zanimivo, saj oba ponujata vplivne teorije o razvoju svetovne politike, vendar z različnimi pristopi in zaključki.
Doslednost teorij
• Huntingtonova teorija (Spopad civilizacij, 1996)
o Huntington trdi, da bodo po hladni vojni glavni vir konfliktov kulturne in civilizacijske razlike (zahodna, islamska, kitajska itd.).
o Njegova teorija je relativno dosledna in temelji na ideji, da so zgodovinske in kulturne ločnice globoke in trajne.
o Kritizirana je bila zaradi poenostavljanja in determinističnega pogleda na konflikte.
• Fukuyamova teorija (Konec zgodovine, 1989)
o Fukuyama je trdil, da je s padcem komunizma liberalna demokracija postala končna oblika vladavine in da se je "zgodovina" ideološkega boja končala.
o Njegova teorija ni bila tako dosledna v dolgoročnem pogledu, saj se je kasneje tudi sam oddaljil od nje in priznal, da avtoritarni sistemi (npr. Kitajska, Rusija) še vedno predstavljajo močne alternative.
Kateri je bolj dosleden?
Če gledamo strogo metodološko in glede na notranjo logiko teorij, je Huntingtonov model bolj dosleden, ker vztraja pri svoji osnovni hipotezi in je manj podvržen revizijam. Fukuyamov "konec zgodovine" se je izkazal za preveč optimističnega, zato ga je moral avtor večkrat prilagajati.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Fukoyama (povzetek)
Proti koncu prispevka se sprašuje, ali so proti liberalni demokraciji obstajajo lahko resni izzivi. Čeprav Fukuyama trdi, da se tako religija kot nacionalizem lahko izkažeta za izziv za liberalizem, zavrača idejo, da bi se lahko kdo od njiju temu resno zoperstavil. Po njegovem mnenju so se liberalne družbe rodile kot posledica šibkosti verskih družb, zato ne bi mogle nadomestiti liberalnih demokracij. Kar zadeva nacionalizem, sicer priznava, da bi teoretično lahko predstavljal grožnjo, če bi se razvil v svojo skrajno obliko (kot v primeru nacistične Nemčije), zanemarja praktično možnost, da bi ga označili za ideologijo, razen če ima "sistematsko obliko". Čeprav pravi, da bo liberalna demokracija postala instrument, ki bo vodil svet k miru, priznava, da bi se etnični in narodnostni konflikti v prihodnosti še pojavljali, vendar ne bi prerasli v obsežne. Čisto v zadnjem odstavku pravi, da bo nova doba "dolgočasna", saj bo vse ideološke in filozofske spopade nadomestila "ekonomska računica, neskončno reševanje tehničnih problemov, skrb za okolje in zadovoljevanje prefinjenih potrošniških zahtev".
Huntington (povzetek)
Po vpogledu v tezo Francisa Fukuyame je treba videti kritiko, izraženo v "Spopadu civilizacij?" Samuela Huntingtona. V svojem eseju Huntington trdi, da bodo po koncu ideološkega bojevanja konflikti temeljili na dejavnikih, ki opredeljujejo civilizacije. Najprej začne s kratko razlago stopenj konfliktov, začenši s konflikti med monarhijami, sledi konflikt nacionalizma, ideološki konflikti XX. stoletja in končno "konflikt civilizacij". S tem posredno (a jasno) nasprotuje Fukujamovemu pogledu na obdobje po hladni vojni. Huntington trdi, da se bodo konflikti vere, etnične pripadnosti, kulture in narodov nadaljevali in postali zadnja stopnja soočenja. Nato nadaljuje z govorom o vlogi civilizacij in njenem pomenu kot pojma.
Kot poudarja avtor, civilizacije temeljijo na množici identitet, ki v ljudeh ustvarjajo samozavedanje. Pravi, da bi imel državljan Rima več plasti identitete, kot so: "Rimljan, Italijan, katolik, kristjan, Evropejec, Zahodnjak". Na tem primeru tudi pokaže, da so civilizacije dinamični koncepti, ki se nenehno oblikujejo skozi zgodovino. Na podlagi teh ravni identitete je mogoče ugotoviti, ali civilizacija vključuje več nacionalnih držav (npr. zahodna civilizacija) ali eno samo (npr. japonska). V naslednjem delu razloži, zakaj je konflikt med civilizacijami neizogiben.
V svojem eseju poudarja, da je pomembno pri civilizacijah to, da imajo osnovne in jasne razlike. Te razlike, ki temeljijo na zgodovinskih, verskih, etničnih dejavnikih, so "proizvodi stoletij", ki ne bodo zlahka prenehale obstajati. Nadalje trdi, da so ti dejavniki veliko močnejši od kakršnih koli ideoloških ali političnih razlik, zato bi v novem času prišlo do konfliktov, ki bi bili veliko daljši in brutalnejši od ideološkega. Prinaša še en niz argumentov v podporo svojemu pogledu na spopad civilizacij. Kot Fukuyama se zaveda pomena globalizacije in se strinja, da je svet res postal "majhen prostor". Toda če Fukuyama vidi globalizacijo kot način širjenja idej o prostem trgu in liberalni demokraciji, ki bi na koncu združila države, jih Huntington vidi kot katalizatorje, ki bi ustvarili iskre konfliktov in neenakosti med različnimi kulturami. Poudarja, da bodo civilizacije prisiljene tekmovati med seboj, da bi ohranile svojo posebno identiteto.
Proti koncu prispevka se sprašuje, ali so proti liberalni demokraciji obstajajo lahko resni izzivi. Čeprav Fukuyama trdi, da se tako religija kot nacionalizem lahko izkažeta za izziv za liberalizem, zavrača idejo, da bi se lahko kdo od njiju temu resno zoperstavil. Po njegovem mnenju so se liberalne družbe rodile kot posledica šibkosti verskih družb, zato ne bi mogle nadomestiti liberalnih demokracij. Kar zadeva nacionalizem, sicer priznava, da bi teoretično lahko predstavljal grožnjo, če bi se razvil v svojo skrajno obliko (kot v primeru nacistične Nemčije), zanemarja praktično možnost, da bi ga označili za ideologijo, razen če ima "sistematsko obliko". Čeprav pravi, da bo liberalna demokracija postala instrument, ki bo vodil svet k miru, priznava, da bi se etnični in narodnostni konflikti v prihodnosti še pojavljali, vendar ne bi prerasli v obsežne. Čisto v zadnjem odstavku pravi, da bo nova doba "dolgočasna", saj bo vse ideološke in filozofske spopade nadomestila "ekonomska računica, neskončno reševanje tehničnih problemov, skrb za okolje in zadovoljevanje prefinjenih potrošniških zahtev".
Huntington (povzetek)
Po vpogledu v tezo Francisa Fukuyame je treba videti kritiko, izraženo v "Spopadu civilizacij?" Samuela Huntingtona. V svojem eseju Huntington trdi, da bodo po koncu ideološkega bojevanja konflikti temeljili na dejavnikih, ki opredeljujejo civilizacije. Najprej začne s kratko razlago stopenj konfliktov, začenši s konflikti med monarhijami, sledi konflikt nacionalizma, ideološki konflikti XX. stoletja in končno "konflikt civilizacij". S tem posredno (a jasno) nasprotuje Fukujamovemu pogledu na obdobje po hladni vojni. Huntington trdi, da se bodo konflikti vere, etnične pripadnosti, kulture in narodov nadaljevali in postali zadnja stopnja soočenja. Nato nadaljuje z govorom o vlogi civilizacij in njenem pomenu kot pojma.
Kot poudarja avtor, civilizacije temeljijo na množici identitet, ki v ljudeh ustvarjajo samozavedanje. Pravi, da bi imel državljan Rima več plasti identitete, kot so: "Rimljan, Italijan, katolik, kristjan, Evropejec, Zahodnjak". Na tem primeru tudi pokaže, da so civilizacije dinamični koncepti, ki se nenehno oblikujejo skozi zgodovino. Na podlagi teh ravni identitete je mogoče ugotoviti, ali civilizacija vključuje več nacionalnih držav (npr. zahodna civilizacija) ali eno samo (npr. japonska). V naslednjem delu razloži, zakaj je konflikt med civilizacijami neizogiben.
V svojem eseju poudarja, da je pomembno pri civilizacijah to, da imajo osnovne in jasne razlike. Te razlike, ki temeljijo na zgodovinskih, verskih, etničnih dejavnikih, so "proizvodi stoletij", ki ne bodo zlahka prenehale obstajati. Nadalje trdi, da so ti dejavniki veliko močnejši od kakršnih koli ideoloških ali političnih razlik, zato bi v novem času prišlo do konfliktov, ki bi bili veliko daljši in brutalnejši od ideološkega. Prinaša še en niz argumentov v podporo svojemu pogledu na spopad civilizacij. Kot Fukuyama se zaveda pomena globalizacije in se strinja, da je svet res postal "majhen prostor". Toda če Fukuyama vidi globalizacijo kot način širjenja idej o prostem trgu in liberalni demokraciji, ki bi na koncu združila države, jih Huntington vidi kot katalizatorje, ki bi ustvarili iskre konfliktov in neenakosti med različnimi kulturami. Poudarja, da bodo civilizacije prisiljene tekmovati med seboj, da bi ohranile svojo posebno identiteto.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
Toda če Fukuyama vidi globalizacijo kot način širjenja idej o prostem trgu in liberalni demokraciji, ki bi na koncu združila države, jih Huntington vidi kot katalizatorje, ki bi ustvarili iskre konfliktov in neenakosti med različnimi kulturami. Poudarja, da bodo civilizacije prisiljene tekmovati med seboj, da bi ohranile svojo posebno identiteto.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
tomlin ::
opomba:
pravilno je Fukujama in ne Fukojama, kot sem po pomoti "prekrstil" tega futurologa :)
pravilno je Fukujama in ne Fukojama, kot sem po pomoti "prekrstil" tega futurologa :)
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
arnecan1 ::
Samuel P. Huntington ima po mojem prav.
Islam npr. ni kompatibilen z nobeno drugo religijo ali političnim sistemom. Pa tudi trdi komunizem ne. Čeprav danes obstaja še samo na Kubi in S. Koreji. Na Daljnem vzhodu so komunizem kar dobro zmiksali s svojim konfucianizmom. Ne samo na Kitajskem, tudi v Vietnamu npr.
Liberalna demokracija je krhka in potrebuje idealne državljane. Uvozi npr. 10 % muslimanov in vse bo šlo v franže. Zraven pa še pomehkužena pravičniška samo obtožujoča s sindromom kolonialne krivde zelena anarhistična mladina Zahoda s 121 spoli in imamo recept za nov mračen vek na Zahodu.
Mogoče se ZDA temu izognejo, za Evropo, predvsem zahodno, trenutno kaže zelo slabo.
Islam npr. ni kompatibilen z nobeno drugo religijo ali političnim sistemom. Pa tudi trdi komunizem ne. Čeprav danes obstaja še samo na Kubi in S. Koreji. Na Daljnem vzhodu so komunizem kar dobro zmiksali s svojim konfucianizmom. Ne samo na Kitajskem, tudi v Vietnamu npr.
Liberalna demokracija je krhka in potrebuje idealne državljane. Uvozi npr. 10 % muslimanov in vse bo šlo v franže. Zraven pa še pomehkužena pravičniška samo obtožujoča s sindromom kolonialne krivde zelena anarhistična mladina Zahoda s 121 spoli in imamo recept za nov mračen vek na Zahodu.
Mogoče se ZDA temu izognejo, za Evropo, predvsem zahodno, trenutno kaže zelo slabo.
tomlin ::
@arnecan1
Mislim, da ni treba posebej poudariti, da nas večina s teboj strinja.
Mislim, da ni treba posebej poudariti, da nas večina s teboj strinja.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tomlin ()
nejcek74 ::
Liberalne demokracije ne sesuvajo druge kulture ampak ga sesuva kar neoliberlani kapitalizem sam. Trenutno ni nobenega pravega inter-kulturnega spopada, poteka pa izrazit intra-kulturni spopad znotraj liberalno demokratičnih družb. Ta konflikt ni nov, poteka že nekje od 70-80let naprej, je pa v določenih obdobjih bolj izrazit. Transformacija kitajske v ekonomsko velesilo je samo pohitrila neizbežno, trk s končno mejo resoursov. Prišleki iz zadnje veje abrahamovskih religij katalizirajo določene probleme, niso pa njihov vzrok.
tomlin ::
Interkulturni konflikti, ki jih mnogi izpostavljajo, so pogosto le simptomi tega širšega trk problema. Priseljenci in različne verske skupnosti predstavljajo izziv za družbeno kohezijo, a so hkrati priročen grešni kozel za težave, ki jih dejansko poganjajo ekonomski in politični procesi.
Kitajska kot vzpenjajoča se velesila zgolj pospešuje razkritje omejitev kapitalističnega sistema - predvsem v smislu dostopa do virov in trajnostnega razvoja. Trk s fizičnimi omejitvami planeta (okolje, surovine) pomeni, da dosedanji kitajski ekonomski model dolgoročno ni vzdržen.
Kitajska kot vzpenjajoča se velesila zgolj pospešuje razkritje omejitev kapitalističnega sistema - predvsem v smislu dostopa do virov in trajnostnega razvoja. Trk s fizičnimi omejitvami planeta (okolje, surovine) pomeni, da dosedanji kitajski ekonomski model dolgoročno ni vzdržen.
Svoboda in enakost ni isto kot svoboda.
M. Friedman
M. Friedman
arnecan1 ::
Priseljenci, in s tem mislim tiste nekompatibilne, ne kar vseh povprek, ker nekateri prispevajo k družbi, bodo ta proces propadanja pohitrili. Oz. to se že dogaja.
In predvsem ne vem, kako se bomo pobrali, če bo med nami 20 % ali več muslimanov. Po propadu Rimskega imperija so se vdirajoči Germani in za tem tudi Slovani nekako zlili v Zahodno civilizacijo, tudi maloštevilne Vikinge so nekako integrirali, Madžare in Bolgare asilmilirali številčnejši Slovani. No Madžari so obdržali jezik, gensko pa so bolj Slovani kakor Makedonci ali Črnogorci ali Dalmatinci.
Nisem siguren, da bomo integrirali islam. Prej obratno, bomo Libanon in Bližnji Vzhod ter Egipt, kjer so kristjani eksotična izginjajoča manjšina.
In predvsem ne vem, kako se bomo pobrali, če bo med nami 20 % ali več muslimanov. Po propadu Rimskega imperija so se vdirajoči Germani in za tem tudi Slovani nekako zlili v Zahodno civilizacijo, tudi maloštevilne Vikinge so nekako integrirali, Madžare in Bolgare asilmilirali številčnejši Slovani. No Madžari so obdržali jezik, gensko pa so bolj Slovani kakor Makedonci ali Črnogorci ali Dalmatinci.
Nisem siguren, da bomo integrirali islam. Prej obratno, bomo Libanon in Bližnji Vzhod ter Egipt, kjer so kristjani eksotična izginjajoča manjšina.