Earth Abides - življenje po apokalipsi

Gledam serijo Earth Abides in razmišljam

Earth Abides (TV series) @ Wikipedia

Serija sama je sicer dobrodošla sprememba od običajnih post-apokalips, ampak za razliko od večine drugih, ki so preveč pesimistične, je ta preveč idealistična. Oziroma premalo realistična.

Je pa lahko dobro izhodišče za razmišljanje, kako bi lahko človešto preživeli apokalipso (takšno ali drugačno). In kaj bi preživeli lahko oziroma morali početi.

Za tiste, ki serije niste gledali - virus je na hitro pobil praktično vse ljudi. Preživelo jih je samo res zelo malo - v velikostnem razredu recimo deset ljudi v celi Sloveniji, morda še manj. Brez kakšnih zombijev, da ne bo pomote, ali nevarnosti ponovne okužbe. Skratka, teh nekaj malo preživelih sedaj poskuša živeti naprej, s tem, kar znajo, in vsem, kar je ostalo od civilizacije.

Recimo v tej seriji me je že takoj na začetku še najbolj zmotilo, da preživeli niso poiskali radijskih postaj, da bi poskušali vzpostaviti stik z morebitnimi drugimi preživelimi po svetu.

Druga stvar, ki me je zmotila, je to, da so ostali kar doma, v nekem naključnem mestecu, namesto da bi poiskali nek čim bolj optimalen kraj za dolgotrajno preživetje (blizu vira vode, rodovitne zemlje in/ ali skladišč konzervirane hrane in drugih dobri.).

Malo me moti tudi, da se gredo neke vrste lovsko-nabiralniško kulturo, namesto da bi s traktorji obdelovali polja, gojili govedo...

Četrta stvar, o kateri razmišljam, je pa bolj teoretične narave. Kaj bi bilo v takem primeru najbolj nujno se naučiti delati? Tile preživeli v seriji še po 20 letih od apokalipse v bistvu nič novega ne znajo narediti. Veliko stvari (recimo orodja, avtomobili...) je ostalo v izobilju, in se ne pokvarijo, ampak nekatere zelo koristne stvari pa nimajo neomejenega roka trajanja. Recimo, precej koristno bi se bilo naučiti delati antibiotike.

Osnovna metalurgija, recimo na ravni železne dobe, bi sicer bila tudi koristna, ampak ne tako nujna, ker je kovinskega orodja ostalo dovolj za naslednjih par sto let. Podobno velja recimo za tekstil - kako narediti bombažno ali volneno tkanino, ali ustrojiti usnje, je koristno vedeti, ampak dokler je na svetu samo nekaj tisoč ljudi, imajo ti na voljo dovolj zalog, da se tega lahko naučijo v naslednjih par sto letih.

Vzdrževanja elektronike oziroma konunikacij bi se bilo verjetno tudi precej koristno naučiti. Telefonov bi ostalo dovolj, da se s popravljanjem in izdelavo novih ne bi bilo potrebno še dolgo ukvarjati, ampak bazne postaje bi bilo pa treba vzdrževati.

Mimogrede - koliko časa bi sateliti GPS delovali sami od sebe, brez nadzora z Zemlje?

Mimogrede #2 - a obstaja off-line (celoten) Google Earth in Wikipedija?

Okapi je včeraj ob 00:47:42 izjavil:

Mimogrede - koliko časa bi sateliti GPS delovali sami od sebe, brez nadzora z Zemlje?

Mimogrede #2 - a obstaja off-line (celoten) Google Earth in Wikipedija?

Ni toliko problem v delovanju satelitov kot takih. Bolj je problem, da se brez Zemeljskih postaj slej kot prej pojavijo težave (drift ipd.).

Google Earth ima nek omejen cache (2 GB), ampak ni namenjen offline uporabi. Lahko se pa naloži karte za Google Maps, Here Maps idr.
Wiki je na voljo za prenos: Wikipedia:Database download @ Wikipedia

Kje bi sploh dobil štrom za baterije?
Tudi 12v avtomobilski akumulatorji se čez čas spraznijo. Kdo bo naredil nove? Verjetno ne boš mogel na youtube pogledat, kako se to naredi :D

karafeka je včeraj ob 10:08:41 izjavil:

Kje bi sploh dobil štrom za baterije?
Tudi 12v avtomobilski akumulatorji se čez čas spraznijo. Kdo bo naredil nove? Verjetno ne boš mogel na youtube pogledat, kako se to naredi :D

Elektrika je še najmanjši problem. Tudi v seriji je skoraj prva stvar, ki jo je preživeli (takrat je še mislil, da je sploh edini) naredil, da je nabral en kup panelov in si sestavil malo "sončno elektrarno".

Lahko bi pa uporabil tudi generastor, en malo večji, kot se uporabljajo pri elementarnih nesrečah, recimo, ali v bolnicah, ko zmanjka elektrike.

Problem bi se pojavil čez recimo 50+ let, ko bi se začele kvarit stvari (vključno s sončnimi paneli), ki pač nimajo tako dolge življenjske dobe. V motorjih recimo kakšna tesnila, v elektroniki kondenzatorji...

Do takrat bi se morali preživeli (oziroma njihovi potomci) naučiti izdelovati določene stvari, da bi civilizacija preživela. Kmetijstvo/živinoreja bi recimo morala biti prioriteta, ker konzervirane hrane, ki se ne pokvari, bi verjetno začelo zmanjkovati že po kakšnih 20 letih.

DePalmo je včeraj ob 10:05:44 izjavil:

Ljudje smo pač tako naravnani da je lažje kaj ukrast oz. uničit, kot pa ustvarit. Tako da ... preživel bi mogoče kakšen posameznik ki zna poskrbeti zase in preživeti ter ki se bi dovolj dobro skril ali ki se bi znal dovolj dobro branit, ampak mislim da bi dolgoročno ljudje pač izmurli.

Summa summarum je človek še vedno ravno nasprotje temu kar praviš.