V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o prvih mikroprocesorjih in mikrokrmilnikih. Mikroprocesorska tehnologija je v obliki vgradnih sistemov trajno in temeljito preobrazila številna področja, ne le računalništvo. Prvi mikroprocesorji so nastali na začetku sedemdesetih prav kot vgradne naprave namenjene naprednemu upravljanju delovanja bolj zahtevnih elektronskih naprav. Mikroprocesorje so na začetku sedemdesetih kot vgradne naprave najprej želeli uporabiti proizvajalci namiznih kalkulatorjev in računalniških terminalov. Ideja pa je obljubljala očitne koristi še za veliko število drugih naprav in strojev. V drugi polovici sedemdesetih so nastali še bolj primerni mikrokrmilniki. To so pravzaprav zaključeni mikroračunalniki na čipu in so idealni kot vgradne upravljalne naprave, ker omogočajo bolj primerno cenovno razmerje in lažjo vgradnjo. Danes vgradni sistemi predstavljajo daleč največje področje uporabe mikroprocesorjev in mikrokrmilnikov.
To pa je tudi eno izmed področij, ki so jih v drugi polovici sedemdesetih sooblikovali in inovirali domači znanstveniki. Največji dosežek zgodnje domače mikroelektronike predstavlja prav 4-bitni mikrokrmilnik Iskra EMZ-1001. Ideja za razvoj mikrokrmilnika je bila vsekakor originalna. Leta 1977 so le za las zgrešili prestižno mesto prve tovrstne naprave na svetu. Ustroj mikrokrmilnika Iskra EMZ-1001 je bil posebej prilagojen za vgradnjo v naprave s tipkovnicami za vnos podatkov in segmentiranimi LED diodami za prikaz podatkov. Največja domača odjemalka mikrokrmilnikov je bila Iskra Telematika. Več o uspehu domačih strokovnjakov na področju vgradnih mikroračunalnikov pa smo predstavili na blogu.