Slo-Tech - Raspberry Pi se je v štirih letih prodal v 10 milijonih izvodov, s čimer je postal najbolje prodajan britanski računalnik. Do letošnjega februarja je ta naziv držal Amstrad PCW, a ta je bil iz nekih povsem drugih časov. Raspberry Pi, računalnik v velikosti kreditne kartice, je svojo pot začel kot projekt računalniškega opismenjevanja mladine in učenja programiranja, a je v teh štirih letih več kot prerasel svoje začetne ambicije in je našel mesto tudi pri številnih domačih in profesionalnih razvijalcih. Danes predstavlja tudi enega najlepših dokazov, da za uspeh ni treba imeti sedeža v Silicijevi dolini.
Danes obstaja Raspberry Pi v številnih verzijah, ki stanejo od 5 dolarjev (Raspberry Pi Zero) do 120 dolarjev, koliko je vreden najnovejši paket Raspberry Pi 3 Model B z 8-GB NOOBS SD kartico, ohišjem, napajalnikom, HDMI-kablom, optično miško in tipkovnico. Prav tako je Raspberry vzpodbudil nastanek številnih klonov, denimo BBC Micro:bit, ki pa niso nikoli dosegli njegove popularnosti.
Ustanovitelj fundacije Raspberry Pi Eben Upton se spominja, kako ob prestavitvi kartičnega računalnika niso imeli visokoletečih ciljev. Ciljali so na kakšnih 10 tisoč prodanih enot, če bodo imeli srečo, še zlasti pa niso pričakovali, da bo Raspberry Pi uporaben za resne namene, torej le na za učenje programiranja. A izkazalo se je, da je na trgu velika potreba po ravno dovolj zmogljivih računalnikih, da so še majhni in predvsem poceni. Roko na srce - dandanes na osebnih računalnik počnemo sila malo stvari, ki bi upravičevale ogromno računsko moč, ki jo imamo na voljo.
Raspberry Pi 3, ki so ga iz dali februarja letos, naj bi ostal glavni raspberry naslednja tri do štiri leta. Po drugi strani bo Raspberry Zero še nekaj časa ostal najcenejši model. To lahko razumemo tudi tako, da se bo razvoj novosti sedaj nekoliko upočasnil. Bodo pa zato več postorili na programskem področju, saj Upton obljublja novo programsko opremo še to jesen.
pi je res super mašinca, oziroma, kakor že rečeno, tolko poceni da si ga vsak ki bi rad ustvarjal z njim lahko privošči. klinc pa i7 če si ga ne upaš vgradit na balon :)
Jasno da se da. Z nekaj štromanja in programiranja lahko kontroliraš praktično karkoli.
Se pravi siemens bo zdaj zdaj sel bankrot? Si ne predstavljam kako bi s tem prdecem zanesljivo vozil par kW motorje. Sigurno ne z "nekaj" zgoraj nasteteg. Za igranje ja, za resno delo stay with siemens, kar se cnc strojev tice.
Se pravi siemens bo zdaj zdaj sel bankrot? Si ne predstavljam kako bi s tem prdecem zanesljivo vozil par kW motorje. Sigurno ne z "nekaj" zgoraj nasteteg. Za igranje ja, za resno delo stay with siemens, kar se cnc strojev tice.
Pa saj je jasno, da reč ni namenjena industrijski rabi. Za hobi afnanje je pa čisto kul.
Za industrijsko rabo kot prvo izbereš plato z "industrijskimi" verzijami vseh komponent, od uporov in kondenzatorjev vse do procesorja. To pomeni (med drugim), da garantirano delujejo po specifikacijah v večjem temperaturnem območju, so pa seveda dražje od consumer verzije. Še raje pa boš izbral kakšen bolj specializiran procesor ali celo mikrokrmilnik. Kajti če se ne motim, je tisti na RPi-ju specializiran za video. Seveda boš gor gonil RTOS, QNX ali kaj drugega s hard real time zmožnostmi, kar generični Linux pač ni. Seveda ga tudi ne boš programiral v Pythonu, ki AFAIK omogoča samo polling, interrupt handlinga pa ne.
poz: RPi-ja sicer nimam, zato pa poznam njegovo konkurenco BeagleBone Black, pred časom sem počenjal nekaj hard real time tudi na Cortex-M mikrokrmilniku, se razume, da v C in zbirniku.
Jasno da se da. Z nekaj štromanja in programiranja lahko kontroliraš praktično karkoli.
Se pravi siemens bo zdaj zdaj sel bankrot? Si ne predstavljam kako bi s tem prdecem zanesljivo vozil par kW motorje. Sigurno ne z "nekaj" zgoraj nasteteg. Za igranje ja, za resno delo stay with siemens, kar se cnc strojev tice.
Velikokrat je problem, da podjetja samo mislijo, da vedo kaj hočejo. Kupijo siemens, plačajo 100.000€ in potem ugotovijo, da koncept ne pije vode.
Rapsberry (ali alternative) je za prototyping. Izjemno pomembna reč v današnjih časih (po mojih izkušnjah še bolj kot "stablinost" siemens-a).
Za takšne stvari ja ni Raspberry :) Recimo jaz ga imam za MQTT server (že 2 leti brez problemov), ostala roba je vse na Atmel mikrokontrolerjih. Je preko UPS-a drugače stvar ne bi bila uporabna za moje namene (predolgo rabi, da se vse nazaj postavi), kontrolerji so takoj nazaj, če pride do kakšnega izpada elektrike.
A se lahko to vgradi v npr. CNC mašino? Npr. za laserski in podoben razrez?
Za 3d printeplr obstaja octoprint, ki ti iz 3d printerja naredi omrezni printer. Torej na svojem PCju nalozis progtam prek spleta na rpi in pozenes zadevo.
Kar se pa krmilnika tice, pa tud nebi smel bit problem. Na GPIO vezes koracne motorje prek driverja, koncna stikala in releje za spindle in hlajenje. Rabis se program, ki G kodo pretvarja v GPIO komande, pa si. Za kak doma narejen CNC nebi smelo bit problema.
Bi pa raje uporabil Arduino za krmiljenje, kitajski so 5$. Uporabis ustrezno kodo za arduino in mora delat.
Pisem iz WP telefona, zato se za tipkarske napake opravicujem.
Moj pi (prva serija) laufa od decembra 2012 torrente 24/7. Do zdaj se še ni obesil.
Točno to bi jaz rad naredil. Kolilp je poraba vsega skupaj?
Razmišljam, da bi kupil rabljenega in si uredil torrent odjemalec.
Poraba je zanemarljiva. Mislim da okrog 1kWh na mesec, kar v denarju znese manj kot 15 centov na mesec.
::
V zgornji debati zelo mešate pojma mikroračunalnik in mikrokrmilnik. RPi sicer lahko deluje tudi kot mikrokrmilnik, vendar v osnovi gre za računalnik. Za domače projekte se dobro znajde v obeh vlogah.
Ah, ne da se mi. Imam C/C++ na Arduinotu in esp8622 ter Javo na RPiju čisto zadosti. Itak mi pa PLC logika nikoli ni bila blizu, sem bolj softweraški tip.
Pri 4Mb/1Mb internetni liniji, te pomankljivosti - vsaj pri torrentih - ne občutiš (na žalost). Se pa občuti pri prenašanju datotek na lokalnem omrežju.
Primer: gre za en razrez kovine. Sem klical, so rekli da morajo vsak kos prerisovati v CNC. Smo v letu 2016 a je preteško enega tega malega pristavit k mašini, pa da mašina postane kot "printer"? Da je pretvorba kode enostavna? To me zanima. Koliko bi kaj takega stalo? Sedaj pa vsak kos napiše "program" v mašino, pa preverja če bo prav izrezalo,... neverjetno.
Ali pa kaj drugega. Gre za to da se pove koliko taka nadgradnja stane napram vsem dobljenim ponudbam in s tem cenam ur vloženih v samo to da se da človeku ponudbo. Jaz se z njimi sploh ne bom več ukvarjal. Ker tako to ne gre. Cena nadgradnje proti denarju izgubljenih ur in izgubljenega dela. Zakaj se ne gre v to? Pa tudi če je en mini PC zraven mašine. A bi to vse stalo več k pa 5k€?
Primer: gre za en razrez kovine. Sem klical, so rekli da morajo vsak kos prerisovati v CNC. Smo v letu 2016 a je preteško enega tega malega pristavit k mašini, pa da mašina postane kot "printer"? Da je pretvorba kode enostavna? To me zanima. Koliko bi kaj takega stalo? Sedaj pa vsak kos napiše "program" v mašino, pa preverja če bo prav izrezalo,... neverjetno.
Uf stalo bi orng in teško, da bi laufalo na Pi. CAM programi za generiranje G kode znajo bit svinjsko dragi. G kodo pa potrebuješ za pogon CNC mašine.
Če je samo to potem niti ne. Imaš celo zastonj programe, ki ti generirajo tako kodo. Kako dobra je pa ta koda ti pa lahko pove samo nekdo, ki ima več izkušenj s tem. Moje so precej osnovne :)
RPi je čist vredu za kakršnekoli kontrolne sisteme (ja, tudi za industrijske, če je treba).
Nay-sayerji naj malo razmislijo, kaj se odzove hitreje: 1-core Siemens 8/16-bit 8051 na 18 MHz, ali 4-core 64-bit ARM na 4x1200 MHz... Ob vseh featurjih, ki jih linux omogoča, naprimer pinanje procesov na posamezen CPU, da ne govorimo o real-time linuxu, je na takem ARM-u verjetno celo Python hitrejši od C-ja na 8051. In BTW, na IO-pini na RPI-ju so interrupt driven. Celo na Pythonu ni potrebe po pollingu IO pinov - preprosto se lahko naročiš na spremembe.
Bistvena nadloga pri RPi-ju je pa napajanje. Za resno uporabo je smiselno uporabiti nekakšen dodaten UPS modul, ali pa zelo dobro poskrbeti da so delovne stvari v RAMu oz. na RAM disku in se čimmanj piše na disk. Glavni pomnilniški medij za RPi je namreč SD kartica, ali USB ključek (kar je navznoter praktično ena in ista stvar). Ti se znajo precej nenadzorovano odzvati na prekinitev elektrike sredi pisanja (ja, tudi z izgubo podatkov), hkrati pa se pogosto precej pesniško odzivajo na ukaze operacijskega sistema oz. file-systemov (e.g. ext4 reče SD kartici da naj nekaj zapiše in sporoči, kdaj je stvar zanesljivo zapisana na disku, SD kartica, pa kar reče, da je stvar že na disku, čeprav jo ima še v kakšnem RAM bufferju in jo bo zapisal šele čez nekaj sekund).
Aplikacije, ki med normalnim delovanjem po disku ne pišejo, so sicer varne (čeprav je treba linux pravilno skonfigurirati, da sam OS ne piše po disku svojih lastnih logov in bedastoč). Pa tudi izkaže se, da so nekateri file sistemi varnejši od drugih. Btrfs je naprimer tukaj vejetno boljši od ostalih, ker zaradi copy-on-write arhitekture ves čas ohranja staro verzijo in v najslabšem primeru človek ob nenadejanem izklopu kvečjemu vidi nekaj sekund stare podatke.
Obstajajo seveda relativno poceni battery-backup moduli za RPI, nekateri kloni raspberrya na drugih čipih imajo pa tudi HW podporo za priklop baterije že kar neposredno na čipu (priključiš baterijo in skonfiguriraš systemd skripto, da ti ob preklopu na baterijsko napajanje, oz. ob prazni bateriji naredi varen shutdown).
Ni drago orodje za prevest v G-kodo, drago je znanje tistega, ki ta program zna uporabljat. In ja, raje kot RPi za prevajanje končane G-kode v pulze za pomik motorjev kupiš en Arduino in gor flashas GRBL, ki ga kontroliraš z GRBL-Panelom. 5 EUR in je to to. Če pa imaš mašino s servomotorji, potem imaš tudi denar za bolj profesionalne rešitve.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
.