Prezračevalni sistem z rekuperacijo

Če se vrnem na izvorno vprašanje OP-ja sem tudi sam raziskal kaj ponuja trg in prišel do zaključka, da mi z vidika tehniike prezračevanja še najbolj ustreza Mitsubishi Electric Lossnay VL-50SR2-E. Ta je praktično edini, ki sočasno izmenjuje zrak (vpih in izpih) in ne deluje po fazah (vpihovanje in izpihovanje). Vsi cevni prezračevalniki z rekuperatorjem so lepši na pogled, saj se vidi le rešetka, imajo pametne funkcije (aplikacija, centrala,...) in imajo praviloma več stopenj hitrosti ventilatorja. Omenjeni Mitsubishi ni pameten, ima tipko za vklop/izklop in dve hitrosti ventilatorja. Iz tega vidika je v primerjavi z ostalo ponudbo pravi dinozaver, po drugi strani pa imam občutek, da je edina konkretna rešitev, če je človek omejen na vgradnjo lokalnih naprav z rekuperatorjem.

Včeraj sem dobil še informacijo, da podobne prezračevalnike izdeluje tudi podjetje Zehnder (sosed ima vgrajenega) ampak pri nas nisem našel kakšne pametne ponudbe / zaloge. Oni so to vgradili že kar nekaj časa nazaj, v spominu pa je imel ceno 1000 € za dve enoti. Primer enote, ki bi bila zanimiva https://produkte.zehnder-systems.de/de/.... Žal pa je cena te enote pri nas okoli 1300 €, kar je 2× ali 3× več od ostale ponudbe.

Pregledal sem tudi Excel tabelo Eko sklada v kateri sem s filtri prišel do entalpijskih prezračevalnikov z rekuperacijo, ki jih ni potrebno montirati v parih (Mitsubishi, Zehnder, MIK,...). Za večino naprav nisem prišel do cen, za tiste, za katere sem cene lahko videl pa so dragi oz. zelo veliki s potrebo po dveh prebojih. Za dano ceno je Mitsubishi po mojem mnenju OK zadeva, je pa žal estetsko glomazna v primerjavi z minimalističnimi sistemi konkurence. Ima mogoče kdo informacijo oz. povezavo do dodatnih filtrov za omenjeni Mitsubishi? Ogljeni filter, filter proti cvetnemu prahu itd.

Sem v resnem precepu kaj narediti / izbrati, nekaj pa bo potrebno vgraditi. Ima mogoče kdo tudi izkušnje s kakšnim drugim sistemom in si ga je vgradil sam?

To razumem. Ker gre za stanovanje so tudi prostori "izolirani". Ena soba zgodba zase, druga soba zgodba zase, dnevna soba in potem kuhinja z jedilnico. Ko je kurilna sezona se vrata med prostori zapirajo. Naj bi bilo za te lokalne rekuperatorje dovolj špranja pod vrati, da zrak teče pa vseeno, ni pa to enako kot če so vrata odprta. Najbolj optimalna situacija je za dnevn osobo in kuhinjo z jedilnico, saj je vmes odprt prehod brez vrat, predviden pa je en rekuperator v jedilnici in drugi v dnevni.

S pretokom potem ne bi smelo biti problema, ker so špranje dovolj velike, da bi zrak tekel.

A se je kdo tukaj ukvarjal kaj s filtri?
Počasi bom moral menjati kasetne filtre na centralnem rekuperatorja in so cene pri nas katastrofalne.

Rekuperator uporablja 500x185x34 filter vendar na spletu najdeš filter ki je pol cenejši ampak ni debeline 34mm ampak 25mm.

filter

Je kakšen strojnik tukaj da lahko razloži kakšen vpliv ima filter na moj rekuperator?

če je filter enake stopnje (na primer G4) ima debelejši filter verjetno večjo filtrno površino, posledično je potrebna manjša moč za enak pretok ali pa je manjši tlačni padec, kar bi lahko bila težave glede na to da merijo stanje filtra glede na tlačno razliko....

"hidrozenzibilnih loput pri oknih"

Zanimivo, kako to izgleda?

Prezračevanje z rekuperacijo je super, imamo doma centralno enoto, ampak for fucks sake ne dat lokalnih rekuperatorjev (tipa Lunos, to je glasno v pizdu mater). Pa ne samo to, tudi REALNI izkoristki so porazni (ne oglaševani, tisto je čista laž, ampak realni izkoristki, pomenjeni v laboratoriju Fakultete za strojništvo):

So dobavitelji zavajali, Eko sklad pa (ne)upravičeno dajal subvencije?
https://www.zurnal24.si/pod-streho/grad...

Ja tudi jaz se strinjam da ne lokalni, raje pol navadne prezračevalne rešetke brez rekurperacije, če že ni motivacije štemat za centralnega.

turan je 23. feb 2024 ob 19:19 izjavil:

Kot pravi Jerman, so sporne tudi navedbe ponudnikov, ki naprave oglašujejo in jih uporabnikom predstavljajo kot izjemno učinkovite. Navajajo namreč, da dosegajo od 93- do 96-odstotni toplotni izkoristek. S tem naj bi ustrezale tudi zakonskim določiloma, ki predpisujejo, da morajo imeti rekueratorji pri srednjem obratovanju najmanj 50-odstotni izkoristek, po PURES velja, da mora biti ta najmanj 65 odstotkov, za nizkoenergijske hiše pa vsaj 75 odstotkov. Pogoj za pridobitev subvencije na Eko skladu pa je vsaj 70-odstotni izkoristek in to pri vseh treh stopnjah delovanja. Naveden izkoristek naprav bi morali ponudniki dokazati s poročili o meritvah in certifikati, vendar kot navaja Jerman, ti niso dostopni na njihovih spletnih straneh, niti mu jih na njegov poziv niso posredovali. Zato se sprašuje, ali je mogoče, da velika podjetja navajajo neresnične podatke.

Meritve so pokazale slabo učinkovitost To se je odločil preveriti in pri laboratoriju za področja energija, zaščita okolja, ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, sanitarna tehnika, obnovljivi viri energije ter notranje okolje, ki že od leta 1970 deluje pri ljubljanski fakulteti za strojništvo, naročil meritve za dve napravi. Rezultati meritev so še slabši, kot je pričakoval. Ena od najbolje prodajanih decentralnih naprav pri nas, je pri srednji obremenitvi dosegla le 35 odstotkov toplotnega izkoristka (Lunos). Natančneje, na prvi stopnji obremenitve je v laboratoriju izmerjen izkoristek 25 odstotkov (+/- 10%), na srednji 34 odstotkov (+/- 14%) na tretji pa 50 odstotkov (+/- 8%).

Jerman je prepričan, da se z vgradnjo teh naprav uporabnikom dela velika škoda, da pred vgradnjo ne oni, ne projektanti, ki so zaupali ponudnikom, niso dobili pravih informacije, hkrati pa je Eko sklad kljub njihovi neustreznosti zanje izplačeval subvencije. Izsledke meritev je predal tržni inšpekciji, a so ga od tam napotili na ministrstvo za okolje in prostor, od kjer pa že eno leto ni odgovora.

Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/grad... - www.zurnal24.si

Na kratko: bejžte stran od lokalnih rekuperatorjev in nategunov tipa Lunos. Glasno, izjemno neučinkovito tako glede izkoristka, kot glede izmenjave zraka, cena pa skoraj ista kot za centralni rekuperator.

to jaz že skos trobim po tem forumu, ampak folk je zabit in ne razume kaj mu pravim.

toplotna izmenjava zrak-zrak ne more biti učinkovita. to je ČISTO VSAKEMU JASNO, ki so mu osnove termodinamike jasne. razen bebcem, ko so tudi na tehničnem slo-tech forumu v večini. in potem taki naprej blejejo in mešajo izmenjavo toplote s filtracijo, prezračevanjem...

ni pomoči!

Torej pravite, da se zračenje 3x na dan po pet minut na stežaj bolj izplača kot lokalni rekuperatorji, kar se toplotnih izgub tiče, vgradiš pa jih samo, če ti je všeč svež zrak?

Sicer problema z kondenzom in vlago je samo pri starih gradnjah z novimi okni (pa še to ne vedno), ampak ja problem svežega zraka je pa povsod.

Evo danes sem imel šanso videt tole hidrosenzibilno režo pri oknih v kombinaciji z ventilatorjem kuhinja/kopalnica in zgleda čist ok. Je res da zelo blago piha, tak da bo najbrž sem pa tja še vedno fajn okn odpret. Ampak zgleda res simpl za montirat, je pa zadeva dejansko del okovja od okna, tak da moraš to že pri vgradnji oken razmišljat če hočeš to varjanto namesto rekurperacije.

Pri nas smo imeli probleme s kondenzom v stanovanju iz l.2009 s takrat vgrajenimi okni (les/alu)

turan je 23. feb 2024 ob 19:19 izjavil:

Kot pravi Jerman, so sporne
...
Na kratko: bejžte stran od lokalnih rekuperatorjev in nategunov tipa Lunos. Glasno, izjemno neučinkovito tako glede izkoristka, kot glede izmenjave zraka, cena pa skoraj ista kot za centralni rekuperator.

Podjetje g. Jermana drugače vgrajuje tudi lokalne rekuperatorije, konkretno Zehender ComfoSpot 50, po njihovi brošuri sodeč. Članek je v bistvu javno obračunavanje med dvema podjetjema, konkurentoma na trgu, tako, da ga je treba jemati s kančkom soli.

Me prav zanima, koliko ljudi z lokalno prezračevalno napravo je že zamenjalo in sčistilo filtre. Postopek ni tako enostaven kot pri centralni napravi.

Kakor jaz vem so I-vent igračka v primerjavi z npr. Zehnderjem.

Pa si zraven dobil kakšen certifikat, uradni test, dokazilo, da se zadeva sploh razvršča med "rekuperatorje"?

Bellzmet je 26. feb 2024 ob 11:14 izjavil:

predi je 26. feb 2024 ob 10:30 izjavil:

turan je 23. feb 2024 ob 19:19 izjavil:

Kot pravi Jerman, so sporne
...
Na kratko: bejžte stran od lokalnih rekuperatorjev in nategunov tipa Lunos. Glasno, izjemno neučinkovito tako glede izkoristka, kot glede izmenjave zraka, cena pa skoraj ista kot za centralni rekuperator.

Podjetje g. Jermana drugače vgrajuje tudi lokalne rekuperatorije, konkretno Zehender ComfoSpot 50, po njihovi brošuri sodeč. Članek je v bistvu javno obračunavanje med dvema podjetjema, konkurentoma na trgu, tako, da ga je treba jemati s kančkom soli.

Ja samo s to razliko, da so za Zehnder dostopni uradni podatki o izkoristku, ki je 70% za lokalni rekuperator, kar je verjetno res realno in max možno. Ne pa 90%+ kar nekateri obljubljajo za lokalne rekuperatorje.

Proizvajalec na najnižji stopnji obratovanja navaja 85% pri 15 m³/h pretoka. Brošura podjetja omenjenega gospoda pravi 82%, zunanji certifikat pa 70%. Fino, ne?

Skoči na predzadnjo stran brošure. Boš videl tako konkretna izdelka, kakor tudi 82%.

še vedno ne ločite med rekuperacijo in prezračevanjem...

in 90% izkoristek... to je zavidanja vredno za dobre izmenjevalnike toplote tekočina-tekočina, ne pa za zrak-zrak!

andro23 je 26. feb 2024 ob 10:50 izjavil:

miro2x je 26. feb 2024 ob 10:46 izjavil:

Me prav zanima, koliko ljudi z lokalno prezračevalno napravo je že zamenjalo in sčistilo filtre. Postopek ni tako enostaven kot pri centralni napravi.

Ravno včeraj sem opral filtra pri I-ventih...za čiščenje dveh filtrov sem porabil cca 2min (filter ven, filter splahneš pod vodo in daš ožetega nazaj v napravo)
Je pa precej več dela s čiščenjem filtra pri VL-50 (10min dela ko enkrat naštudiraš)

Tudi pri Mitsubishiju je 2 minuti dela. V 10 minutah spiješ še pir zraven.

Ne bo mogel vedeti, kaj pa če je v prostoru ful malo CO2, pa je zato reč znižala obrate? :-)

Sicer pa, po zakonu ima pravico vstopa v stanovanje, ki ga imaš ti v posesti največ 2x letno.

Dam pa še en nasvet: ko se enkrat začnejo taka podjebavanja, je najbolje najti drugo stanovanje... Boš prišpral na živcih.

Reaper je 14. sep 2023 ob 08:34 izjavil:

To razumem. Ker gre za stanovanje so tudi prostori "izolirani". Ena soba zgodba zase, druga soba zgodba zase, dnevna soba in potem kuhinja z jedilnico. Ko je kurilna sezona se vrata med prostori zapirajo. Naj bi bilo za te lokalne rekuperatorje dovolj špranja pod vrati, da zrak teče pa vseeno, ni pa to enako kot če so vrata odprta. Najbolj optimalna situacija je za dnevn osobo in kuhinjo z jedilnico, saj je vmes odprt prehod brez vrat, predviden pa je en rekuperator v jedilnici in drugi v dnevni.

Pri vgradnih kot je npr. Blauberg, Lunos ipd in ki delujejo v paru se to obnese v enem prostoru do max 20 m2. Zaradi premajhnih pretokov na neki razumni jakosti zvoka pa eden v eni sobi, drugi v drugi ne pije vode zaradi premajhnih pretokov.

Pa sej če delaš fasado v kratkem, se lahko spelje cevi po zunanji steni. Se poštema in načelom je pol cevi sam omet. Težko rečt brez vpogleda v situacijo. Jaz sem s Lossnayem zadovoljen, vlaga dost enakomerna čez leto.

mtl_slo je 5. avg 2024 ob 22:15 izjavil:

Obujam temo.
Tudi sam gledam za vgradnjo lokalnih rekuperatorjev in sicer v hišo veliko 150 m2. V hiši so nova okna, sedaj bo še fasada, tako da sem na priporočila nekaterih bližnjih prišel do tega, da bi bilo smiselno vgraditi še rekuperatorje. Pred fasado seveda.
Najprej sem imel v mislih vgradnjo enega Mitsubishija Lossnay 100 na stopnišče, da bi s tem dosegel vsaj minimalno menjavo zraka. Če bo potreba, se bo še vedno zračilo.
Po branju večih zapisov na to temo, je ta opcija padla v vodo, saj očitno menjava bolj kot ne zrak samo v prostoru v katerem je.
Zato sem se obrnil na rešitev z dvema rekuperatorjema. En bi bil na stopnišču, drugi na drugi strani hiše v dnevni sobi. Kakšne so kaj izkušnje z i-Vent lokalnimi rekuperatorji? Najraje bi sicer neumna sinhronizirana rekuperatorja, vendar sedaj so vsi pametni in kolikor sem bral je njihova aplikacija precej slaba. Tudi rekuperatorji so precej nedosegljivi.
Zanimajo me torej izkušnje z njimi (konkretno HRV160 model). En rekuperator bi bil s fasadnim elementom z rešetkami ob oknu, ker naj bi bolj zadušil zvoke iz zunanjosti. Je zadeva glasna, deluje zanesljivo? Kakšne potencialne težave? Koliko se slišijo zvoki iz zunanjosti? Morda še kakšna posebnost, na katero naj pazim? Kakšna boljša alternativa?

Verjami da nočeš imet lokalnih rekuperatorjev, sploh pa ne sranja tipa i-Vent (nekdanji Lunos). Glasno za popizdit in totalno neučinkovito. Iz zunanjosti se slišijo zvoki (recimo pasji lajež), ki te zjutraj kljub ušesnim čepkom zbudi 3 ure preden bi mogel vstat (osebne izkušnje).

Preberi si naslednji članek, ki je bil nedavno objavljen v medijih:

"Kot pravi Jerman, so sporne tudi navedbe ponudnikov, ki naprave oglašujejo in jih uporabnikom predstavljajo kot izjemno učinkovite. Navajajo namreč, da dosegajo od 93- do 96-odstotni toplotni izkoristek. S tem naj bi ustrezale tudi zakonskim določiloma, ki predpisujejo, da morajo imeti rekueratorji pri srednjem obratovanju najmanj 50-odstotni izkoristek, po PURES velja, da mora biti ta najmanj 65 odstotkov, za nizkoenergijske hiše pa vsaj 75 odstotkov. Pogoj za pridobitev subvencije na Eko skladu pa je vsaj 70-odstotni izkoristek in to pri vseh treh stopnjah delovanja. Naveden izkoristek naprav bi morali ponudniki dokazati s poročili o meritvah in certifikati, vendar kot navaja Jerman, ti niso dostopni na njihovih spletnih straneh, niti mu jih na njegov poziv niso posredovali. Zato se sprašuje, ali je mogoče, da velika podjetja navajajo neresnične podatke.

Meritve so pokazale slabo učinkovitost To se je odločil preveriti in pri laboratoriju za področja energija, zaščita okolja, ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, sanitarna tehnika, obnovljivi viri energije ter notranje okolje, ki že od leta 1970 deluje pri ljubljanski fakulteti za strojništvo, naročil meritve za dve napravi. Rezultati meritev so še slabši, kot je pričakoval. Ena od najbolje prodajanih decentralnih naprav pri nas, je pri srednji obremenitvi dosegla le 35 odstotkov toplotnega izkoristka (Lunos). Natančneje, na prvi stopnji obremenitve je v laboratoriju izmerjen izkoristek 25 odstotkov (+/- 10%), na srednji 34 odstotkov (+/- 14%) na tretji pa 50 odstotkov (+/- 8%).

Jerman je prepričan, da se z vgradnjo teh naprav uporabnikom dela velika škoda, da pred vgradnjo ne oni, ne projektanti, ki so zaupali ponudnikom, niso dobili pravih informacije, hkrati pa je Eko sklad kljub njihovi neustreznosti zanje izplačeval subvencije. Izsledke meritev je predal tržni inšpekciji, a so ga od tam napotili na ministrstvo za okolje in prostor, od kjer pa že eno leto ni odgovora. "

Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/grad... - www.zurnal24.si

Na kratko: bejžte stran od lokalnih rekuperatorjev in nategunov tipa Lunos. Glasno, izjemno neučinkovito tako glede izkoristka, kot glede izmenjave zraka, cena pa skoraj ista kot za centralni rekuperator. Vgradi raje centralno rekuperacijo (se lahko vgradi tudi v že obstoječo hišo z minimalno štemanja, uporabi se nadometne kanale). Neslišno in dejansko učinkovito (tako glede izkoristka, kot glede menjave zraka), cena pa ista kot za par lokalnih rekuperatorjev.

Glasno za popizdit, kot da bi poslušal 24 ur na dan vžgan sesalec za prah. Sploh zato ker je najemodajalec zahteval da je ves čas vžgano na tretji, najvišji stopnji. Rajš daš še 2 jurja zraven pa imaš dejansko OK zadevo.